VR očala Meta Quest 2, nekdaj imenovana Oculus Quest 2, so na trgu prisotna že dve konkretni leti, zato je morda malce čudno, da smo šele po vsem tem času spravili v delanje recenzije. Vendar pa zna biti dotični zapis, s pripadajočim videom, vseeno koristen za marsikoga, saj se je VR tehnologija resda malce upočasnila, a hkrati je postalo jasno, da tole ni muha enodnevnica, kot je bilo to v primeru 3D televizorjev.
Facebook vlaga milijarde v grajenje svojega ekosistema metaverse, Apple naj bi kmalu predstavil svoj izdelek in Sony bo za konzolo PlayStation 5 kmalu izdal naslednjo generacijo očal PS VR2. Skrajni čas je potem, da si VR tehnologijo podrobneje ogledamo in kje je bolje začeti kot pa s trenutno najbolj popularnimi očali Meta Quest 2.
SPECIFIKACIJE:
- Tip zaslona: LCD
- Ločljivost: 1832 x 1920
- Osveževanje: 90 Hz (eksperimentalno 120 Hz)
- Procesor: Qualcomm Snapdragon XR2
- Pomnilnik: 6 GB
- Prostor za shranjevanje: od 128 GB do 256 GB
- Kontrolerja: Da, dva
- Zaznavanje gibanja: 6DoF
- Passthrough: Da
- Slušalke: vgrajene
- Nakup/najem: EIGRE.si
- Cena: 549 €
VIDEO RECENZIJA
Dva poglavitna razloga za popularnost teh očal sta ugodna cena in brezžično igranje. Meta je v enem izdelku ubila dve največji težavi za vse tiste, ki so od vedno želeli skočiti v VR svet, a so jih motili razni vidiki, kot je denimo komplicirana postavitev, ukvarjanje s kabli in visoka cena, povrh vsega tega pa si moral za igranje posedovati močan PC, ki ga spet nima ravno vsak.
Meta Quest 2 je odpravil vse te težave. Ko enkrat odprete privlačen paket, boste presenečeno ugotovili, da se v njem ne nahaja prav noben kabel. Ven boste vzeli samo očala, ki tehtajo vsega 503 gramov in dva kontrolerja, ki sta, tako kot očala, na voljo samo v bež barvi.
Ogrodje očal je narejeno iz trde plastike, ki nosi na sebi malce teksture, tako da se na njej ne bodo poznali prstni odtisi. Ne desni strani se nahaja gumb za vklop očal, na spodnji strani pa najdemo še dva gumba za nadzor glasnosti. Leva stran je prav tako čista, saj na njej najdemo samo 3,5 mm vhod za slušalke in vhod USB-C za polnjenje naprave. To je od vhodov in gumbov vse, kar pomaga ohraniti čisto obliko očal – estetiko prekinejo edino štiri ločene kamere na zgornji in spodnji strani očal.
Če se premaknemo na notranjost očal, bomo najprej naleteli na črno plastiko, ki je tam zato, da se nam Quest 2 lepo usede na nos, hkrati pa s tem povsem zaobjamemo oči, tako da nam čez kakšno razpoko ne zasije okolica resničnega sveta. Plastika je odstranljiva, kar pomaga, če kdaj slučajno poči ali pa jo želite preprosto zamenjati za kaj še bolj udobnega.
Nato pridemo na glavni zvezdi predstavi: zaslona. Sliko bomo gledali preko LCD-ja, ki znata spočeti maksimalno ločljivost 1832 x 1920 in se osveževati pri 90 Hz – slednje lahko preko eksperimentnih nastavitev nastavimo celo na 120 Hz. Kot vidnega polja znaša 89°, kar je nekam malo, a vseeno za svet samostojnih VR očal zadovoljivo.
Pri samih očalih je treba upoštevati tudi vrednost IPD. V praski je to razdalja med vašimi zenicami, ta pa se razlikuje pri vsakemu uporabniku posebej. Bolj ko se center vsakega ekrana nahaja na vaši zenici, bolj jasno sliko boste gledali. Quest 2 ponuja razpon med 58 do 68 mm, zadevo pa lahko nastavite ročno preko premikanja ekrančkov s prsti.
Kot rečeno, Meta Quest 2 za uporabo ne zahteva nobenega PC-ja ali prenosnika. Boste pa nujno potrebovali telefon, saj boste preko njega speljali začetne nastavitve, aplikacija pa je na voljo za Android in iOS operacijske sisteme. V aplikacijo se boste morali prijaviti s svojim Facebook računom, lahko pa ustvarite tudi frišen, ločen Meta račun, ki ne bo imel dostopa do vsebine na vašem družabnem omrežju. Ko se enkrat v zadevo uspešno prijavimo, zaženemo začetne nastavitve, ki med drugim zahtevajo tudi parjenje kontrolerjev.
V paketu boste prejeli dva takšna krmilnika, ki lepo sedeta v roki, vsak od njiju pa poseduje po dva glavna gumba, gobici za premikanje in obračanje pogleda znotraj iger in vbočena gumba, ki nudita enostaven dostop do raznih nastavitev. Kontrolerja na vrhu vsebujeta lok, ki drži senzorje za zaznavanje premikanje prstov, na dnu pa najdemo še vrvici, ki ju je pred uporabo pametno zategniti, drugače vam zna ob kakšni hitri igri zadeva pobegniti iz rok v nič hudega slutečega hišnega ljubljenčka ali televizor.
Kontrolerja ne vsebujeta kakšnega notranjega akumulatorja, ampak vsakega od njiju napaja ena AA baterija, skupno gledano pa boste od enih polnih baterij odnesli nekje 30 ur zabave. Menjavanje baterij je po nepotrebnem mučno, saj ni nikjer kakšnega omembe vrednega zatiča, ki bi omogočal lažjo odstranitev plastike, to pa je še posebej problematično, če imate takrat potni roki.
Ko so enkrat vse te pripetije za nami, se končno pojavimo na začetnem zaslonu operacijskega sistema, ki pred nas odvrže uporabniški vmesnik, ki je kljub vsem nadgradnjam in spremembam še vedno nekam zmeden. Iz začetnega menija lahko skočite pod knjižnico iger in aplikacij, ki jih Meta združi skupaj, zraven pa vas tam pričakajo vse brezplačne igre, ki so v bistvu demoti in pred pravo uporabo se je pametno najprej lotiti čiščenja vse nepotrebne nesnage.
Nato se lahko začne tista prava uporaba Questa 2, ki ni dolgo več zavezan samo k igram. Preko notranje trgovine si lahko prenesete sila plačljivih in brezplačnih aplikacij, ki vas hitro odnesejo v VR svet. Aplikacija TV vam predstavi vse trenutno zanimive posnetke, ki so sila zabavni za gledanje iz VR perspektive in samo v nekaj sekundah se lahko potopite v svet eksotičnih živali ali pa preizkusite svoj želodec na vlaku smrti. Za kakšne bolj adrenalinske spuste se je pametno najprej usesti, saj lahko nevajenim nogam hitro spodrsne in poškodbe med uporabo VR-ja so pogost pojav.
Vendar pa je tema tega prispevka predvsem predstavitev iger in izkušnja teh je najboljša do sedaj. Meta ponuja svojo verzijo praktično vseh večjih VR naslovov, vsebuje pa tudi nekaj svojih ekskluziv. Sem notri lahko denimo prištejemo predelavo igre Resident Evil 4, prav fajn pa se boste imeli tudi v plesni igri Beat Saber. Vse deluje kot mora in tule resnično zasije brezžična svoboda, saj lahko zabavo kadarkoli preselite kamorkoli hočete in to kar med igranjem – vsakič bo samo treba na novo nastaviti varovalo Guardian, ki vam začrta meje varnega gibanja, tako da ne boste kdaj po nesreči udarili česa iz resničnega sveta.
Samostojno izkušnjo lahko preselite tudi na PC, saj Quest 2 preko povezave USB-C samo povežemo na prosti USB-A ali C vhod na PC-ju, tam gor namestimo še dodatne gonilnike ali pa se poslužimo Steama, kjer je Quest 2 instantno prepoznan kot VR naprava. Tako lahko na enostaven način še dodatno razširite svojo knjižnico iger in se pozabavate v grafično naprednih naslovih tipa Half-Life: Alyx, boste pa za to morali žrtvovati malce svobode, saj vas bo na PC vezal kabel.
Ali pač? Meta Quest 2 namreč podpira tudi pretočno igranje, kar pomeni, da igro preko PC-ja pretočno predvajate na samih očalih, s tem pa se boste znebili nadležnega kabla. Quest 2 vsebuje svojo rešitev Air Link, a sam sem se raje poslužil plačljivega programa Virtual Desktop, ki je preprosto deloval bolje. Kar naenkrat imate tako pred sabo najboljše iz obeh svetov: brezžično svobodo in lepšo grafično podobo, ki jo priskrbi vaš PC. Pogoj je samo močna internetna povezava in da sta tako PC, kot tudi očala, povezana na isto domače omrežje.
Quest 2 lahko priklopimo tudi na prenosnik, ki vsebuje namenski USB-C vhod, vendar pa je tule treba biti pozoren še na dovolj močne sistemske zahteve. Quest 2 pri PC-ju zahteva minimalno vsaj grafično kartico ranga GTX 1060, vendar pa so pri prenosnikih zahteve drugačne, saj so mobilne grafične kartice manj zmogljive. Če bi se lotil igranja na prenosniku, potem bi priporočal laptop, ki v sebi vsebuje vsaj grafično kartico RTX 2060, ki jo spremlja spodoben procesor.
Brezžična svoboda zahteva še en davek in to je baterija. Glede na to, da vse igre in izkušnje poganjajo očala in je treba misliti še na lahkost naprave, nam Quest 2 z enim polnjenjem izda samo za okoli slabe 3 ure zabave, nato pa je treba očala priklopiti na polnjenje, ki ni ravno instantno in za povsem prazno baterijo boste potrebovali okoli dve uri in pol polnjenja. Če napravo uporabljate medtem, ko je priklopljena na PC preko kabla, boste iz igranje povlekli več ur zabave, saj kabel poskrbi za nekaj polnjenja, a kljub temu priklopu se bo baterija začela prazniti.
Poglejmo si še nekatere druge zanimivosti. Quest 2 med uporabo omogoča preklop pogleda v resničnost, brez da bi za to morali odstranjevati očala. Funkcijo sprožimo preprosto tako, da s prsti dvakrat udarimo po stranici očal in že gledamo v črno belo sliko, ki je dovolj jasna, da se izognemo oviram ali pa pogledamo, kdo nas je pravkar potrepljal po ramenu.
Zvok nam očala oddajajo sama in to preko dveh zarez ob stranicah, zvočna slika pa je presenetljivo popolna. Vendar pa je morda pametno med uporabo nadeti tiste bolj napredne slušalke, ki jih lahko priklopimo preko 3,5 mm vhoda ali pa jih povežemo preko Bluetootha. Sicer je zvok zadovoljil že s privzetimi zarezami, a ga bodo slišali tudi drugi in včasih takšne motnje niso ravno zaželene.
Meta Quest 2 so glede na ceno trenutno najbolj priporočljiv nakup na trgu. Resda so že stara dve leti, a še vedno so strojne specifikacije impresivne, knjižnica iger pa z vsakim dnem bolj bogata. Možnost preklapljanja med brezžičnim in žičnim igranjem pa je samo dodatna češnjica na torti, ki jo nato lahko dodatno nadgradimo z raznimi priboljški kot je denimo močnejši naglavni trak ali pa dodatna baterija, ki jo lahko namestimo na zadnjo stran očal.
Tole je preprosto odličen izdelek, ki ga lahko izrabite za igre, gledanje filmov in celo telovadbo in edina ovira pri nakupu je čakanje na Quest 3, ki naj bi izšel enkrat letos, a kdo ve, kakšna bo njegova cena in če bo takrat nadgradnja res priporočena.
