Podjetje OpenAI je s svojo umetno inteligenco, ki poganja zdaj že slavno orodje ChatGPT naredil takšne pretrese znotraj tehnološke industrije, da so se hlače zatresle tudi megalomanski firmi Alphabet, ki pod sabo drži spletni iskalnik Google. ChatGPT namreč ni priročen samo za preprosto pogovarjanje, saj v njem ogromen potencial vidi tudi Microsoft, ki mu je namenil 10 milijard podpore, pred kratkim pa je podjetje v svoji predstavitvi napovedalo, da bo ChatGPT vdelan v njihov iskalnik Bing.
Microsoft se sicer že leta trudi preko Binga vsaj malce približati Googlu, a ga je vedno lahko opazoval od daleč, saj je Google postal že sopomenska za spletno brskanju po informacijah. Vendar pa zna to spremeniti ravno ChatGPT, ki nam bo preko Binga izvrgel bolj relevantne rezultate, brez da bi za to sploh morali obiskati neke tretje strani, ki so povrh tega polne oglasov. Ravno s tem se moramo soočati pri Googlovem brskanju, ki nam velikokrat na prvo stran vrže rezultate, ki so tam samo zaradi dobrega izkoriščanja Googlovih algoritmov ali pa so povezave praktično samo oglasi.
Ta poslovni model je sicer Googlu dobro služil, morda pa je zdaj napočil čas za spremembe. Microsoft je pri svoji predstavitvi navrgel, da bo Bing zaradi te povezave s ChatGPT-jem, kjer so reklame praktično izključene, deloval z izgubo, a da bodo to nadomestili s prihodki od svoje platforme Azure, to je pa nekaj, česar si Google ne more privoščiti, saj so dobički od oglasov in njihove platforme AdSense velik del njihovega finančnega poročila.
Skratka, Alphabet ni mogel ob vsem tem samo stati praznih rok in včeraj so tako predstavili svojo lastnoročno umetno inteligenco Bard. Kako točno bo ta delovala še ni jasno, a kratka predstavitev ja navrgla, da bo vgrajena v iskalnik Google in Bardu lahko zastavimo vprašanje, na katero bomo nato dobili podroben odgovor.
Bard is an experimental conversational AI service, powered by LaMDA. Built using our large language models and drawing on information from the web, it’s a launchpad for curiosity and can help simplify complex topics → https://t.co/fSp531xKy3 pic.twitter.com/JecHXVmt8l
— Google (@Google) February 6, 2023
Hec je samo v temu, da je Bard tudi v tej kratki predstavitvi že podal napačen odgovor. Vprašanje se je glasilo: “Katera nova odkritja vesoljskega teleskopa James Webb lahko predstavim svojemu 9-letniku?”, nakar je Bard podal tri različne alineje z odgovori, a ena od teh je napačna. Brad namreč trdi, da je teleskop James Webb prvi posnel sliko planeta izven našega osončja, kar pa ne drži, saj je to storil evropski Very Large Telescope oziroma VLT, te posnetke pa je zajel že davnega leta 2004.
Sicer je drugi del odgovora pravilen, saj Bard razloži pomen besede “exo”, vseeno pa je to lep in nekam neroden pokazatelj, da je umetna inteligenca pametna, a se tudi sama rada zmoti in poda napačne informacije. Zato je treba vse še dodatno verificirati, kar pa se ne bo dalo ravno vsakemu in tako zopet nastopi problem širjenja napačnih informacij, kar je že danes velik problem interneta.
Ta spodrsljaj je Alphabet drago stal. Reuters namreč poroča, da so delnice podjetja padle za nekje 9 %, zaradi česar je podjetje izgubilo kar 100 milijard dolarjev tržne vrednosti.
