Presneti razvijalec FromSoftware in njegove kakovostne igre. Prejšnji teden sem si lepo rezerviral čas za preigravanje Starfielda, medtem ko sem Armored Core 6, najnovejši naslov razvijalca FromSoftware, ki nam je v preteklosti predstavil mojstrovine kot so trojica Dark Souls iger, Sekiro: Shadows Die Twice in Elden Ring, nameraval preskočiti. Namreč nimam nekega posebnega zanimanja za robote: animejev ne gledam, ogromne bojevite robote pa sem nazadnje gledal v tistih prvih Transformerjih, ko sem se bolj nad pločevino slinil nad igralko Megan Fox.
A naključje je privedlo do tega, da sem na isti dan prejel kopiji za obe igri in bolj za šalo kot zares sem prižgal PlayStation 5, nanj naložil digitalno kopijo Armored Cora 6 in šel malce povohat zadevo. In kar naenkrat so minile tri ure, jaz pa sem se sredi noči zalotil, kako na čim bolj frajerski način poslikati svojega robota in kam nalepiti vse pridobljene nalepke. Presneto FromSoftware, ponovno ti je uspelo.
Razvojna ekipa: FromSoftware
Založnik: Bandai Namco
Platforme: PC, PS5, PS4, XSX, XO
Nakup: Steam
Datum izida: 25. avgust 2023
Igrano na: PS5
VIDEO RECENZIJA
V bistvu sem tudi sam presenečen nad tem, kako urno me je Armored Core 6 povlekel v igranje. Resda sem velik privrženec iger tega razvijalca, a v srži se Armored Core 6 igra povsem drugače od kakšnega Elden Ringa, zato sem pričakoval, da bom zadevo malce preizkusil, nakar bom hitro obupal, saj je na prvi pogled bila igra več kot očitno rezervirana za oboževalce franšize Armored Core in tiste, ki gojijo zavidljivo ljubezen do ogromnih robotov.
A FromSoftware je dokazal, da ne šteje toliko žanr, kot pa kvaliteta izdelave in zelo verjetno bi me prepričali v igranje kakšne vizualne novele, če bi jo le spočel ta japonski razvijalec.
Armored Core 6 se ne ubada s kakšnim prevelikim uvodom v igranje. Čeprav bodo od izkušnje zagotovo odnesli več tisti, ki so poprej preigrali pet predhodnih delov, se v novo avanturo spustijo tudi takšni novinci kot sem jaz. Zgodba pravi, da ste kot najemniški robot 621 poslani na nov planet Rubicon, za prevlado nad tem pa se bori cel kup najemnikov in večjih korporacij. V ušesa vam ves čas čeblja vaš nadzornik Walter, ki ima za vas vedno nove naloge, te pa vas pošiljajo na površino Rubicona, kjer bo največkrat treba nekaj ali nekoga razstreliti. Vsake toliko vas kontaktira tudi kakšna od tujih najemniških družb, ki se bori za svoj kos pogače Rubicona in Walter vse prerad naše veščine prodaja vsakemu, ki ponudi dovolj denarcev, zaradi česar boste nekaj časa delali za eno organizacijo, že v naslednji misiji pa jih boste zabodli v hrbet.
Skakanje med temi misijami sledi zanki, ki se nato ponavlja čez celo kampanjo. Pozabite tu na kakšen odprt svet ali pa pretkano povezane stopnje: vsako misijo boste začeli v domači bazi, kjer 621 visi kot premočen jopič iz obešalnika, na vas pa je, da iz različnih menijev izberete svoj naslednji korak.
Kar nekaj časa boste zagotovo preživeli ob kostumizaciji svojega robota, razpon možnosti pa je tule naravnost osupljiv. Navadno sicer začetnemu oblačenju in lišpanju svojega igralnega lika ne posvetim preveč pozornosti in tudi tule sem se hitro odločil za nekakšno barvno paleto Optimusa Prima, a če bi si tako želel bi lahko ustvaril resnično čuda kombinacij in na spletu lahko najdemo slike robotov, ki so videti presneto slaboritno.
A še več časa vam bo vzelo bojno opremljanje robota, saj je treba nanj navleči čuda pripomočkov. Poleg oklepa, ki je tu sestavljen iz rok, nog, oprsja in glave se je treba odločiti za orožje v levi in desni roki ter orožarno, ki jo boste nosili na hrbtu. Tudi tu je razpon različnih možnosti presneto impresiven, saj lahko ustvarite konzervo, ki se bo prilagodila vašemu specifičnemu igralnemu slogu. Lahko ste denimo uren robot, ki se praktično teleportira po bojišču, a to plača s šibkejšimi napadi. Lahko pa ustvarite čisto pravi tank, ki dejansko sploh nima nog ampak kolesje, njegovi izstrelki pa so zato počasnejši, vendar ko enkrat dobite tarčo na merek, jo lahko pokončate že z enim strelom.
Igranje s temi kombinacijami je velik del izkušnje in je skorajda nujno, saj boste tekom misij naleteli na različne situacije in nasprotnike, ki bodo zahtevali drugačen pristop. Vsaka sveža odprava nas preko nalagalnega zaslona preseli na površje planeta, nakar na malce preveč zaposlenem uporabniškem priročniku dobimo začrtano tarčo, nato sprožimo raketni nahrbtnik, ki tule nadomešča sprint in že se lahko spustimo v neusmiljeno karnažo ubogih nasprotnikov.
In ti so res ubogi, saj roboti Armored Core veljajo za resnično neustavljive morilske mašine, ki jim običajno sovragi ne predstavljajo resnega izziva in težave povzročijo samo takrat, ko se množično spravijo na vas, pa še takrat jih lahko odpravite s samo nekaj streli. Tisti pravi trd oreh pride v obliki šefov, ki na vas lahko navalijo v titanskih različicah, vsake toliko pa se bo treba pomeriti z Armored Core robotom nasprotne frakcije. Takrat na bojišču zavlada pravi ples raket in energetskih izstrelkov, dogajanja pa je na zaslonu enostavno preveč, tako da včasih že težko spremljaš, kje se nahajaš, kaj šele, da bi videl, katera orožja so na ohlajanju in katera so spet na vrsti za uporabo. V žaru akcije nam jo zna zakuhati tudi kamera, ki hitro premikajočim se sovragom težko sledi, zato občasno dobite raketo v hrbet samo zato, ker se naš opekač kruha nikakor ni mogel zasukati v pravo smer.
Boj je na splošno uživancija in malce spominja na igro Sekiro. Največ šteje agresija in pravočasno odmikanje, medtem ko blokiranje ne igra prave vloge. Hitri refleksi so tu pomembni, a po mojih izkušnjah še več šteje prava orožarna. Eden od šefov mi je denimo povzročal ogromno preglavic, nakar sem na spletu našel uničujočo kombinacijo orožij, s to pa nisem odpravil samo tega šefa, ampak mi je služila praktično do konca kampanje.
Poleg opravljanja misij se lahko udeležimo tudi večigralskega boja, hudo privlačna pa je tudi Arena. V tej se spustimo v boj proti računalniško vodenim robotom, ti pa so razdeljeni na različne razrede in so pred vsakim spopadom vzdušno predstavljeni. Tekom kampanje se nam bo odklepalo napredovanje po lestvici, dokler na koncu ne prilezemo do glavnega izzivalca na S stopnji, zmage pa nam odklepajo razne nadgradnje, ki nam prav pridejo pri opravljanju misij.
Kakšnih resnih minusov Armored Core 6 nima. Morda je grafična podoba malce preveč preprosta, saj se boste v glavnem sprehajali skozi industrijske komplekse, zasnežene planjave in peščene sipine, kakšnega razloga za raziskovanje pa igra ne ponuja, saj so stopnje tudi majhne in skrivajo samo neke majhne skrinje in skeniranje crknjenih robotov, kar vam razkrije nekaj dodatne zgodovine sveta.
Armored Core 6 v sebi torej drži vse tisto, kar bi pričakovali od visokooktanske robotske akcijade, ki zna v igranje prepričati tudi takšne igralce, ki jim navadno roboti ne dišijo. Stvar sicer ni popolna, a če ste pristaš te serije ali pa razvijalca From Software, potem vam denarcev za to dobrih 20 ur dolgo avanturo, ki nato ponuja tudi možnost ponovnega preigravanja New Game+, zagotovo ne bo niti malo žal.
