Naša ekipa ne piše samo novic in recenzij o videoigrah, ampak letno tudi prireja raznorazne fizične dogodke, kjer na en prostor posadimo cel kup tehnološke robe in nato raji prepustimo, da se zabava vse dokler do nje ne pristopi varnostnik in jim zapove, da se je nakupovalni center zaprl pol ure nazaj in je zdaj res že skrajni čas, da iz rok izpustijo kontroler.
Del teh naših dogodkov so vedno tudi konzole PlayStation 5 in čeprav se na teh vedno najraje preigrava aktualni del nogometne simulacije FIFA oziroma FC, je za rezervno gor vedno nameščena tudi kopija igre Astro’s Playroom. Ta platformščina izpod razvijalca Team Asobi je izšla skladno s konzolo PlayStation 5 in je bila zamišljena kot kratkih tehnološki demo, čigar glavna naloga je bila prikazati moč in inovativnost najnovejše Sonyjeve konzole.
A igralci in kritiki niso pričakovali, da bo Astro’s Playroom dejansko presneto zabavna igra, zato so se hitro začeli pojavljati vzkliki igralcev, da naj Team Asobi dobi možnost in proračun za ustvarjanje čisto prave platformščine. Sony je tem željam uslišal in štiri leta kasneje imamo zdaj pred sabo igro, preprosto imenovano Astro Bot in ta je dokazala, da Astro’s Playroom ni bil nek posrečen eksperiment, ampak ima ekipa za njegovo stvaritvijo ogromno talenta, domišljije in idej, zaradi česar zna upravičeno postati eno najbolj spoštovanih imen znotraj igričarske industrije.
VIDEO RECENZIJA
Razvojna ekipa: Team Asobi
Založnik: Sony
Platforme: PlayStation 5
Nakup: PlayStation trgovina
Datum izida: 6. september 2024
Cena: 69,99 €
Zvrst: Platformščina
Astro Bot se drži principa predhodnika, tako da je tudi tole 3D platformščina za katero lahko poprimejo igralci vseh starosti in vsi ti bodo očarani od tiste prve sekunde, ko se prisrčni robotek Astro Bot pojavi na ekranu. Poanta te igre je predvsem sproščanje in uživanje v igranju, ki vam ne bo utrujalo živcev, niti se vam ne bo ob tem treba truditi ob spremljanju zgodbe. Ta je tukaj, za razliko od prejšnjega dela, dejansko prisotna, a v res minimalni izvedbi. Nek zlikavec naši ekipi Astrotov ukrade komponente letečega PlayStationa 5, obenem pa se ob tem beli robotki razpršijo po celem vesolju. Naš junak mora zaradi tega skočiti v reševalne naloge in te bo opravljal preko različnih planetov, s čimer igra malce spomni na Super Mario Galaxy. Vsaka galaksija vsebuje določeno število izzivov, kjer nas na koncu čaka glavni šef, ki nam nato izda eno od komponent konzole PlayStation 5.
Zgodba je tam v bistvu samo zato, da ima naše početje nek smisel in se z njo ni treba preveč obremenjevati. Astro Bot namreč vse svoje čare polaga v igralnost in Team Asobi se je v tem vidiku odlično izkazal, saj že dolgo nisem naletel na platformščino, ki bi posedovala toliko inovativnih idej, vse stopnje pa so več kot očitno narejene z veliko ljubeznijo do tosortnega žanra iger.
Naš robotek ima sicer na začetku na voljo samo dve dokaj bazični sposobnosti: skok in vihtenje pesti, ki lahko z enim udarcem odstrani redko posejane nasprotnike, ki nam v bistvu skorajda nikoli ne povzročajo večjih preglavic. A osnovni skok je hitro dopolnjen z začasnim lebdenjem preko raketnih škornjem, Team Asobi pa nam čisto nikoli ne pusti, da bi zapadli v neko rutino ponavljajočih se izzivov, saj nam ves čas dostavlja nekaj novega.
To je hiter naslov, a ne zaradi tega, ker bi nas igra zasuvala z valovi nasprotnikov, ampak bolj zaradi tega, ker se naprej ženemo sami, saj je vedno na ekranu nekaj, na kar je treba skočiti, udariti, premakniti ali preplezati. Najprej nas žene radovednost in ta je skorajda vedno poplačana, saj je včasih dovolj udarec na neko bližnje drevo in že bo iz njega padel nekakšen zaklad, ti pa se skrivajo tudi izza sten, takšnih in drugačnih lukenj in previsov, ki za sabo skrivajo nekakšen skrit predel. Vsaka stopnja ponuja določeno število Astro robotkov, ki čakajo na odrešitev iz naše strani in ti se nato tako prisrčno preselijo na naš virtualni kontroler, da si ne moreš kaj, da se ne bi ob tem malce nasmejal in si ogrel srce.
Te Astro maskote se velikokrat pojavijo v običajno belo-modri izvedbi, a obstajajo tudi izjeme, ki se napajajo iz drugih iger izpod Sonyjeve licenčne zakladnice iger. Tako boste redno videli reference na velike franšize tipa Days Gone, God of War, Uncharted in podobno, vsi ti tako obarvani robotki pa se nato preselijo na domači planet, kjer okoli posedajo in se vrtijo v sklopu animacij, ki bodo oboževalcem sprožili nekontrolirano slinjenje.
Iskanje robotkov včasih ni mačji kašelj, saj znajo biti prav dobro skriti, a tudi če kakšnega zgrešite, se ob tem ne boste preveč sekirali, saj lahko stopnjo preprosto zopet naložite in se spravite v vnovično raziskovanje. Nič od tega ni preveč tečnega, saj vam vsak planet postreže z neko unikatno sposobnostjo, ki nato postane pečat določenega planeta. In vse to je presneto zabavno, saj lahko denimo v slogu opcije raztegnete roki in se nato lotite inovativnega plezanja, se z ogromnimi rokavicami spravite v boksarske obračune, se pomanjšate in v taki obliki raziskujete prav posebej prirejene sobe in si na ta način odpirate pot naprej, drsate po ledu, preko vibracij kontrolerja iščete pravo opeko za potisk, preko magneta nabirate smeti in te nato zalučate v primerno točko, se kotalite na žogi skozi bodeče konice platform in iščete kovančke, ki jih nato lahko porabite na posebni “Gatcha” napravi, ki vam nato izda preobleke za vašega junaka.
Zabave preprosto ne zmanjka in neprestano si presenečen nad ustvarjalnostjo ekipe Team Asobi. Vse to dopolnjuje še čudovita grafična podoba, ki me je spomnila na zadnjo Ratchet igro in tako kot v tisti recenziji lahko tudi tule potrdim, da so dandanes platformščine videti kot animirani igralni filmi. Morda bolj kot grafika me je impresionirala sama animacija, saj praktično noben del stopenj ne ostane pri miru in ko se enkrat na vas usuje plaz mini žogic, ki jih nato lahko realistično pobrcamo po prostoru, si ne moreš kaj, da ne bi ponosno pogledal proti moči svoje obtelevizorske konzole.
In slednje je morda tudi edini, manjši minus, ki ga lahko prisodim temu naslovu. Kakor je vse zabavno, prisrčno in inovativno, cinik v meni ne more mimo dejstva, da gledam v oglas za Sonyjev nabor naprav in licenc. Lepo okrancljan oglas, a je še vedno oglas. Zaradi tega se mi zdi, da je Team Asobi še vedno ostal prikrajšan, saj je težko zgraditi nek res prepričljiv svet, s privlačnimi liki in zgodovino, saj moraš vedno prebijati četrti zid za prevozno sredstvo glavnega junaka uporabiti virtualno verzijo kontrolerja DualSense.
Ta manjša zamera v bistvu niti ni zamera, saj je franšiza Astro vedno slonela na nekakšni promociji PlayStation izdelkov in ta zadnji del je najbolj izpopolnjen doslej, saj je tole preprosto fantastična platformščina, ki jih te dni manjka – vsaj v tako visokem proračunu. Team Asobi se je znova dokazal za zares talentiranega ustvarjalca in res upam, da jim bo Sony zdaj omogočil tudi delo na povsem samostojni franšizi, kjer bo ekipa lahko zares razprla svoja krila.
