Obstajajo vrste ljudi, ki v videoigrah nimajo problemov s pokolom celega bataljona ljudi in jim trganje uda iz naključnega zombija ne predstavlja neke dileme, a obenem ne prenesejo nasilja nad živalmi. Na žalost med te ljudi spadam tudi jaz, čeprav me v preteklosti takšne stvari niso tako motile.
Dober primer tega je denimo igra Stalker: Shadow of Chernobyl iz leta 2007, ki sem se je lotil nedavno znova preigravati in tam že dokaj zgodaj naletimo na trope divjih psov, ki vas radi obkolijo in vam tako občutno zmanjšajo možnost za preživetje. Nadležne štirinožneže sem pridno odpravil s puško in se med tem nisem preveč sekiral, nakar sem v uvodnih urah igre Stalker 2 naletel na podoben obračun in tule me je že malce stisnilo pri duši.
Razlika je verjetno v grafični podobi, saj so v prejšnji igri bili psi sicer še vedno prepoznavni, a moji možgani so jasno vedeli, da je tole samo neka tekstura, ki je nalepljena čez nek model, medtem ko Stalker 2 vsebuje tako podrobno poustvarjene pse, da jim iz smrčka lahko razberemo vse dlake in čeprav nas napadajo divji, mutirani psi, ti še zmeraj zacvilijo in realistične animacije vam znajo poslati neprijeten srh po telesu.
Stalker 2 vam da sicer že na začetku vedeti, da tole ne bo igra za občutljive ljudi. V eni od zgodnjih vmesnih sekvenc vam gleženj grize nek cucek, ki ga brcnete iz sebe, ubožca pa nato posesa anomalija in ga realistično razgradi v prafaktorje. Nakar stopite v odprti svet in vam psi radi postavljajo zasede, nakar vam NPC-ji zastavljajo stranske misije, kjer je treba na določenih območjih narediti pravo deratizacijo mutiranih kosmatincev.
Tako da je opozorilo iz naslova tega članka na mestu, saj je ob čedalje bolj realistični grafiki obenem čedalje težje pobijati te hišne ljubljenčke, ki si ga marsikdo lasti doma. To je dobro dokazala denimo igra The Last of Us Part 2 in tudi začetni del igre God of War Ragnarok je imel žalostno sceno, kjer je sicer v glavni vlogi nastopal volk. Sam sem tak strahopetec, da kot velik oboževalec filma The Blair Witch niti približno ne nameravam preizkusiti istoimenske igre, saj nam v tej grozljivki zvesto sledi nemški ovčar in ni ti treba biti jasnoviden, da ti je že ob tem jasno, da bo ta pes slej ali prej naletel na neko trpljenje.
Dobra novica je vsaj to, da je Stalker 2 na PC-ju že začel dobivati mode in kdo ve, morda bo sčasoma nekdo pse zamenjal s kakšnim drugim modelom pošasti. V tem primeru dejansko zavidam tistim, ki v igrah ne trpijo pajkov in jim razvijalci ustrežejo s posebnim igralnim načinom arahnofobija, kjer pajkasti 3D modeli izginejo in so zamenjani z nečim drugim in tudi ljubitelji psov bi si morda zaslužili svojo lastno takšno obdelavo vsebine.
