Osem let stari naslov Zelda: Breath of the Wild je eden tistih naslovov, ki ga čislajo praktično vsi, mnogokrat zasede najvišja mesta lestvic najboljših iger vseh časov in na spletni strani nosi oceno 97. To vam da vedeti, da gledamo v izjemno kvaliteten naslov, ki ga ena generacija igralcev izkusi le redkokrat, a kljub vsem tem lovorikam meni osebno nikoli ni zares prirasel k srcu.
Stvar sem sicer probal igrati na Nintendo Switchu in čeprav mi je jasno, da je bilo v to zadevo vloženega ogromno truda in sem ob igranju doživel nekaj zanimivih trenutkov, stvari ne bi uvrstil na vrh lestvice najboljših iger, ki sem jih kadarkoli izkusil. Morda takšen tip igre enostavno ni zame, ali pa me je Ubisoft skozi leta igranja franšize Assassin’s Creed zdresiral, da moram za svoje raziskovanje odprtega sveta vedno biti nagrajen z nekim zakladom ali pa izkušnjami, namesto da bi užitek potegnil zgolj iz raziskovanja in čudenja nad lepotami pokrajine.
Skratka, osebno nisem največji oboževalec igre Breath of the Wild, zato niti nisem pričakoval, da bom ob igranju nadgradnje za novo konzolo Nintendo Switch 2 korenito spremenil mnenje. In ta moja teza se je izkazala za pravilno, saj je Nintendo za to manjšo obdelavo ohranil praktično vse iz originala in je nekaj postoril le na optimizaciji.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Nintendo
Založnik: Nintendo
Platforme: NS2
Nakup: Povezava
Datum izida: 5. junij 2025
Cena: 79,99 €
Ključ do igre nam je priskrbel uvoznik CD Media.
Nadgradnja je dovolj velika, da lahko pod črto potegnemo ugotovitev, da je igranje na konzoli Nintendo Switch 2 najboljši način za preigravanje igre Breath of the Wild (vsaj na legalen način, saj so Japonci nekako prišli do ugotovitve, da je emulacija na PC-ju nelegalna). Ob preigravanju kampanje so bile sličice na sekundo trdno zaklenjene na mejo 60, in to je veljalo takrat, ko sem konzolo priklopil na televizijo, in takrat, ko sem jo držal v roki. Nadgradnja se prav lepo obnese v ločljivosti 4K na večjem televizorju in končno ob gledanju velike slike ne boste videli nazobčanih robov in rahlo zamegljenih podob.
Pohvaliti je treba tudi hitrejše nalaganje stopenj, in na splošno je zdaj igranje in bojevanje veliko bolj zabavno kot na originalni konzoli. 60 sličic na sekundo zna biti za igralce, ki so vajeni špilanja samo na prvem Switchu pri 30 sličicah na sekundo, preprosto magičnih, in ni dvoma, da je že to za nekatere dovolj velik izgovor, da se loti ponovnega preigravanja cele kampanje — in nihče mu tega ne bi zameril.
A nadgradnje se tu nekako tudi zaključijo, in čeprav je treba lastnikom originalne igre za uživanje te predelave doplačati samo 10 evrov, sem vseeno nekoliko razočaran, da ni Nintendo na tem mestu naredil malce več. Meja izrisovanja je denimo še vedno slaba in praktično identična originalni izkušnji, tako da boste ob tekanju še vedno ugledali kamne in drevesa, ki pred vas skočijo kot iz neke druge dimenzije, Nintendo pa ni poskrbel za kakšne nadgrajene teksture ali kakšne druge grafične bombončke. Primerjavo lahko na tem mestu naredimo z igro Horizon Zero Dawn Remastered, ki je za enako ceno celo igro preselila v nov pogon, kar je s sabo prineslo tudi nov sistem osvetljevanja in boljše obrazne animacije. Breath of the Wild se medtem čuti kot zgolj optimizacija za nov sistem, in PC-jaši smo takšne nadgradnje deležni takrat, ko v sistemu zamenjamo grafično kartico in lahko končno uživamo v bolj tekoči izkušnji — in to na softverski strani lahko naredimo brezplačno.
V bistvu niti ne vem, kaj točno bi lahko še zapisal v tej recenziji, ki se je usmerila zgolj v prednosti, ki jih prinaša Nintendo Switch 2 edicija igre, saj o kakšnih novostih tu nimamo za govoriti. Baje da je nova neka aplikacija, ki vam omogoča boljšo mapo in iskanje skrivnosti, a te niti nisem preizkusil, saj bi izničila tisto največjo prednost kampanje, in ta se tiče raziskovanja brez pravega cilja, kjer potem vsake toliko odkriješ skritega Koroka. Ostalo je enako kot prej in če vam takšno tavanje po mapi ne ustreza in ste nasprotnik sistema orožij, ki se vam hitro pokvarijo in jih ni možno popraviti, potem vas tudi tale predelava ne bo prepričala, da kampanjo preigrate do konca in se nato spravite v igranje nadaljevanja Tears of the Kingdom, ki je glede na vse, kar sem videl, nekako enaka predelava kot Breath of the Wild.
Skratka, tole nadgradnjo za Nintendo Switch 2 bi označil kot obvezno tistim, ki so veliki pristaši originala in bi želeli tega končno izkusiti brez vseh težav, ki ste jih doživeli zaradi ostarelega drobovja originalne Switch konzole. Če pa ste morda original že izkusili in ni bil po vašem okusu, potem vas tudi ta manjša predelava ne bo prepričala v nasprotno — nove kupce bi znalo pogreti tudi dejstvo, da boste za digitalno kopijo tega naslova v Nintendo trgovini morali odšteti kar 80 €.
