🔥 UVI.GG

Reanimal – moje prvo večje razočaranje tega leta

Švedskega razvijalca Tarsier Studios izjemno spoštujem, saj je potrebno imeti veliko poguma, da v industriji videoiger preko večjega računa spočneš nek poseben igralni žanr in ti pri tem tudi uspe. Ta razvijalec nam je tako leta 2017 predstavil igro Little Nightmares, ki bi jo takrat težko uvrstili v nek samosvoj žanr: bila je to kot nekakšna platformščina, a ni vsebovala kakšnih resnih platformskih izzivov. Vseeno pa je preprosto nisi mogel nehati igrati, saj je igro krasila vrhunska atmosferičnost, neverjetni dizajni sovražnikov in dobre uganke, ki sicer niso zahtevale veliko tuhtanja, a so vseeno ponudile nekaj razmišljanja.

Razvijalec je prvi del leta 2021 nasledil z nadaljevanjem, nakar so založniku Bandai Namco pokazali sredinca in zavrnili razvoj tretjega dela, ampak so šli raje po svoji poti in svojo zvestobo prisegli založniku THQ Nordic. Po takšnem odhodu bi človek pričakoval, da nam bo razvijalec dostavil nekaj povsem novega, saj je bil morda razlog za ločitev teženje bivšega založnika, da dela na enih in istih igrah, ki preverjeno beležijo dobro prodajo.

Nakar je Tarsier Studios najavil projekt Reanimal, ki je videti praktično identično igram Little Nightmares. V bistvu jim je tako podoben, da ga od njih brez res dobro treniranega očesa sploh ne moreš ločiti, in žal se zdi, da je Tarsier malce ujet v preteklosti in da se od nje boji ločiti. Reanimal namreč ne dostavi ničesar zares novega in je v nekaterih pogledih še slabši od skoraj desetletje starega originala, kar iz njega naredi moje prvo večje razočaranje tega leta.


Razvojna ekipa: Tarsier Studios
Založnik: THQ Nordic
Platforme: PS5,PC, XSX, NS2
Steam stran: Povezava
Datum izida: 13. februar 2026
Cena: 39,99 €


NAPOVEDNIK


Reanimal se začne tako kot Tarsierjeve prejšnje igre: na začetku ti sploh ni jasno, kaj se dogaja in kaj počneš, in tako ostane praktično skozi vso kampanjo. Na začetku lahko izbereš svojega glavnega junaka in to je lahko fantič ali pa punca, ki se na palubi čolna pripeljeta do obale in nato se v tipični maniri spravita skozi serijo različno obarvanih stopenj.

No, različno obarvanih lahko tule pišemo z narekovaji, saj celotno igro preveva temno modra barva, z redkimi odtenki bolj živih podob. Atmosfera je namreč temačna in depresivna, a ta melanholičnost barv igri dejansko naredi nekaj škode. Igro sem preigraval na konzoli PlayStation 5, tako da sem bil od televizorja oddaljen par metrov in to mi je povzročalo težave, saj sem včasih ekstremno težko razločil, kateri lik je trenutno pod mojim nadzorom, kar je pripeljalo do nekaj hudo nerodnih situacij, še posebej ko je skozi stopnje vandralo več miniaturnih figuric.

reanimal
Akcijski vložki velikokrat vsebujejo bežanje in takrat niso redki trenutki, ko sploh ne veste kateri lik trenutno nadzorujete.

V Reanimalu je namreč naša glavna naloga, da rešujemo druge ujetnike tega sveta, vsak od teh pa na glavi nosi neko posebno čelado v obliki vsakdanjih predmetov. Tako si lahko tudi sami na glavo navesimo prometni stožec, pisker, umrlo ribo, zajčjo masko ali pa pleteno vrečo. Te maske malce pomagajo pri lažji orientaciji, koga trenutno nadzorujete, a igra je na trenutke tako temna, da preprosto ne vidiš, kaj se dogaja, nakar se zmeda še dodatno poglobi med akcijskimi vložki.

V tej igri boste večino časa preživeli med bolj počasnim raziskovanjem stopenj, a kakšnega resnega detektivskega dela ne pričakujte. Reanimal sicer ni povsem linearen in ponuja nekaj stranskih poti, a te ne vsebujejo praktično ničesar koristnega, kot so dodatne maske in mali plakati za odklepanje konceptnih risb. Tako boste večino časa samo iskali pot naprej, za napredovanje pa vam ne bo treba reševati kakšnih naprednih ugank in tudi sodelovanje dveh protagonistov ni povsem izkoriščeno.

reanimal
Trenutki oddiha so redki in čeprav so umirjeni, se ob njih vseeno počutiš nelagodno.

Za razliko od prejšnjih iger Reanimal ponuja tudi sodelovalno igranje med dvema igralcema, ki sem ga tokrat izkoristil v družbi enega prijatelja. To funkcijo moram pohvaliti, saj je podprto tudi igranje preko različnih platform in za igranje potrebujete samo eno kopijo igre, nakar sodelujočega v kampanjo povabite preko posebne prepustnice Friends Pass. A žal kakšne resne sodelovalne akcije nisva doživela: obstajajo sicer segmenti, kjer sva morala malce sodelovati, a vse to bi lahko zlahka opravil tudi z enim samim protagonistom, zato se mi zdi funkcija sodelovalnega igranja vrinjena nekam na silo.

Torej, od raziskovanja veliko ne boste odnesli, a k sreči igra vsebuje tudi nekaj akcijskih vložkov, ki razbijejo to monotonost. Pri teh segmentih se boste redko kaj pretirano bojevali, saj vam je največkrat edino orožje beg pred napadajočimi kreaturami ali pa skrivanje pred njimi in nič od tega spet ni nekaj, kar že nismo videli, in že sem omenil zmedenost glede trenutno nadzorovanega lika, ki postane še toliko večja, ko se za vami podi nekaj velikega in takrat prostora za napake ni veliko.

reanimal
Šefi so sicer v redu, ampak lahko bi jih bilo več.

Tarsier se je tudi tokrat izkazal na področju dizajna in nekaj njegovih kreatur je resnično videti kot nekaj iz nočnih mor. A teh bitij je preprosto premalo za moj okus in z enim in istim šefom se boste med igranjem srečali večkrat, tako da bi lahko v tem segmentu dobili malce več raznolikosti. Tudi stopnje so včasih videti neverjetne, a nato ob hoji skozi njih vidiš neizkoriščen potencial, ki nima veliko smisla. En del vas denimo posadi znotraj velikega bunkerja z velikim topom. Eden od igralcev nato obrača top, drugi pa gleda skozi daljnogled, a sprva opaziš, da ne vidiš ničesar. Sprva sem pomislil, da sem naletel na hrošča, a nato sem opazil, da nisem dvignil rolete. Nato izstrelimo granato proti nekemu ogromnemu bitju, to potone in to je to. Te ogromne kreature sploh nisem nikoli videl od blizu in ni igrala nobenega pomembnega elementa v zgodbi, zato se je ta celoten igralni vložek zdel kot samo neka stvar, ki bi razpotegnila čas igranja.

reanimal
Igra vsebuje sicer nekaj trenutkov sodelovalnega igranja, a ti segmenti niso nič res posebnega.

In ta je že tako izjemno kratek. Celotna kampanja traja nekje 5 ur, za kakšno ponovno preigravanje pa se bo odločil redko kdo. Reanimal zase zahteva 40 € in to za samo nekaj ur dolgo igralno izkušnjo ni ravno majhen znesek, a ga lahko delno upravičite, če se v igranje spravite s prijateljem, ki potem igra zastonj.

Skratka, do Reanimala sem gojil večja pričakovanja in res mi je žal, da teh tokrat razvijalcu Tarsier ni uspelo uresničiti. Upam, da bo prodaja kljub temu dobra in da bo ta studio v svoji prihodnosti zopet zbral pogum za serviranje neke nove igralne formule, ki se ne bo povsem zanašala na svoj sloves iz preteklosti.

Vaša reakcija na članek?

🔥Popularno

🛎️ Sveže objave

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime