Gledalci smo se leta nazaj navadili na tradicijo, kjer so nam založniki za obisk kinodvoran pripravljali filmske akcijske spektakle, ob katerih ti ni treba preveč razmišljati, saj želiš ob vsej vročini in bližajočih se dopustih malce odklopiti možgane ter se preprosto zabavati ob ogromnih eksplozijah. Tako smo se v preteklih letih zabavali ob franšizah Transformerji in Hitri in drzni, nato pa so to nalogo deloma prevzeli tudi Marvelovi filmi.
Podjetje Mattel, ki ga marsikdo pozna po seriji priljubljenih igrač, se je v zadnjih letih odločilo takšno zabavo ponuditi tudi skozi nekaj svojih znanih licenc. Leta nazaj smo se zabavali ob filmski predelavi Barbike, zdaj pa trkajo na duše vseh moških nostalgikov, ki smo se desetletja nazaj navduševali nad risano serijo He-Man, v kateri je blond možakar na hrbtu bojnega tigra sekal grdavže s svojim ogromnim mečem, pri tem pa so mu pomagali tudi ostali heroji franšize Gospodarji vesolja.
S to sem seznanjen tudi sam, saj sem v antičnih časih na katodnih televizorjih spremljal risanko in od nje se v bistvu spomnim samo tega pomanjkljivo oblečenega mišičnjaka ter njegovega tigra, medtem ko mi je pri drugih vidikih spomin že nekoliko opešal. Zato sem se kar veselil te obnove spominov in moram reči, da je ta dostavila točno tisto, kar sem tudi pričakoval: trapast poletni spektakel, ki je sicer za moje okuse malce predolg, a vseeno ponudi dovolj zabave, da me bo tudi nadaljevanje, ki je zagotovo že v izdelavi, privabilo v ponovni obisk kinodvoran.
NAPOVEDNIK
- Založnik: Amazon MGM Studios
- Režiser: Travis Knight
- Glavni igralci: Nicholas Galitzine, Camila Mendes, Idris Elba
- Dolžina: 2 uri in 20 minut
Avanture He-Mana so sicer meni znane, a mlajši gledalci verjetno o njih ne vedo ničesar, zato je logično, da nas film popelje na same začetke rojstva tega mitičnega heroja. Tega najprej spoznamo v mlajši obliki kot malega Adama, ki se v magični deželi Eterniji uči rokovanja z orožjem, a ga to početje ne veseli preveč. Kot sin kralja bi raje cele dneve preživel ob igranju s svojim še odraščajočim mačkonom, a njegov oče mu skozi trening hitro pokaže, da svet ne mara slabičev, kar se izkaže za pravilno teorijo, ko nekaj kadrov kasneje zlobni Skeletor napade trdnjavo Grayskull, pobije praktično celotno kraljevo vojsko in vse to stori z namenom, da v roke dobi mitični meč, ki naj bi bil izvir božjih moči. Adama v zadnjih trenutkih reši njegova mati, ki ga skupaj s sabljo vrže skozi portal. Ta ga teleportira na moderno Zemljo, Adam pa ob tem doživi smolo, da meč preprosto izgubi za kar 15 let.
Začetni del filma sicer vsebuje nekaj akcije, nato pa skočimo v vsakdanje življenje Adama, ki je medtem postal nekakšen svetovalec in ves čas mrzlično išče svoj meč, čeprav ga ob tem vsi postrani gledajo. Na koncu ga le najde, a to sproži sosledje dogodkov, ki jih ni pričakoval, saj na Zemljo uletijo Skeletorjevi podrepniki. K sreči ga reši njegova prijateljica iz otroških dni Teela, ki ga odpelje nazaj v Eternijo, kjer se končno začne odvijati glavna zgodba celotnega filma.
Že takoj na začetku ti postane jasno, da se film Gospodarji vesolja ne jemlje preveč resno, kar je nekako logično, saj navsezadnje govorimo o licenci, ki sloni na risani seriji in igračah. Zaradi tega njegovo zgodbeno vesolje ni tako globoko, da bi v njem iskali prispodobe ali da bi liki kazali zapletene osebnosti. To prizna tudi sam film, saj v enem kadru Adam vpraša Teelo, zakaj je Skeletor napadel Eternijo in da mora za tem stati nek globlji razlog, nakar mu ta odvrne, da je to preprosto zato, ker je zloben in ima namesto glave samo golo lobanjo.
Ta zgodbena preprostost ustreza takemu trapastemu spektaklu, ki je tam zato, da te zabava in ti riše impresivne grafične prizore, kar mu v veliki meri tudi uspe. Ustvarjalci so se odlično odrezali pri kostumografiji in samem dizajnu, ki obdrži nekaj vpliva filmov iz osemdesetih let, obenem pa doda sodobne prijeme. Del tega so tudi CGI-učinki, za katere je jasno, da niso bili poceni, Amazon, ki je financiral ta film, pa je svoje zaledje bogatih financ tukaj dobro izkoristil.
Malce slabše se obnesejo dialogi, saj bi bil scenarij na splošno lahko nekoliko boljši, tudi sama zgodba pa je povsem preprosta in v bistvu ne vsebuje nobenih presenečenj. Celoten razplet lahko vsak izkušen gledalec predvidi že na začetku: Adam je najprej boječ, nato pa skozi serijo preizkušenj spozna svojo resnično moč, dokler na koncu ne premaga zla in reši Eternijo. To mu lahko uspe samo skozi veliko akcijskih sekvenc in pretepanja njega ter njegovih pomočnikov ne manjka. Ob tem nam liki servirajo tudi veliko komičnih vložkov, vendar vsi pri meni niso ravno zadeli tarče. Nekajkrat smo se jaz in nekateri drugi v občinstvu nasmehnili, potem pa je bilo tudi veliko trenutkov, ko nekdo izreče nekaj domnevno smešnega in v kinodvorani zavlada groba tišina, kar zagotovo ni bil cilj scenaristov.
Prav tako bi bilo zelo dobrodošlo, če nekaterih bolj resnih trenutkov ne bi takoj prekinili s šalo. Recimo, ko Adam končno zagrabi meč, izreče slavne besede “I Have the Power!” in se transformira v mitičnega He-Mana, bi celotna scena izpadla precej bolj slovesno, če ne bi že dve sekundi kasneje dobili neke enovrstičnice.
Skratka, film Gospodarji vesolja se izkaže za dober izgovor, da sredi poletja pobegnete vročini in si kakšno popoldne ob družbi kokic ter prijateljev privoščite nekaj oddiha ob spektaklu in morebitnem obujanju nostalgije. Zadeva sicer ni popolna, a vsaj ve, kaj želi dostaviti, in nekatere od teh nalog opravi z odliko. Za ostalo bodo popravki verjetno prišli v neizbežnem nadaljevanju, na katerega film večkrat precej očitno namigne.
