Kupovanje grafične kartice je vsaj zame vedno zabavno opravilo, ampak temu vedno ni bilo tako. Marsikoga zna zmraziti, ko si ogleduje resnično široko in pestro ponudbo, hkrati pa ne ve, na kaj sploh biti pozoren. Ljudje se med seboj razlikujemo, nekateri nakup novih računalniških delov opravijo vsakih nekaj let, drugi pa zaradi želje po eksperimentaciji to počnemo pogosteje. Čeprav izgleda, da so grafične kartice z enakim čipom enako zmogljive, temu vedno ni tako. Zlasti pri r9 290, 390, 290x, 390x je bilo to več kot očitno.Tudi kartice z enakimi čipi se namreč lahko razlikujejo po zmogljivosti, saj so nekatere že tovarniško navite, druge nimajo dobro zasnovanega hlajenje in frekvenca neprestano niha. A še eno pomembnejših stvari je hladilnik, ki sicer ne omogoča shranjevanje pijače v računalniku, temveč skrbi za hlajenje grafične kartice. Kvalitetno hlajenje je temelj za zadovoljstvo pri uporabi.
Zagotovo se je že marsikomu od nas pripetilo, da je iz trgovine prinesel ali preko pošte dobil težko pričakovano slike-dajalko, a ob vstavitvi v računalo je ob najmanjši obremenitvi pričela simulirati sesalec, takt jedra pa je nihal bolj, kot utrip ob gledanju grozljivke. Razlog slednjega je lahko tovarniški defekt, nezadostna voltaža ali celo previsoka omejitev moči, ki kartico ohranja znotraj začrtanih okvirov porabe. Lahko pa je samo posledica slabe izbire, saj ste izbrali kartico s slabim hladilnikom, ki ne zmore hladiti grafičnega jedra in napajalnega sklopa.
V samo hlajenje se v tem članku sicer ne bomo poglobili pretirano globoko, si pa bomo ogledali štiri različne vrste hlajenja, med katerimi lahko ob nakupu izbiramo. Predstaviti bom poizkušal njihove prednosti ter slabosti in vam tako olajšati izbiro ob naslednjem nakupu.
Referenčni hladilniki
Prvi modeli novih grafičnih kartic, ki jih vsake toliko časa izdata AMD in Nvidia so referenčni. Najlažje jih boste prepoznali po nekoliko drugačnem “blower” ventilatorju, ki bo vedno le eden. Nameščen na skrajnem desnem delu potiska zrak skozi celotno kartico proti izhodnim režam – skratka, gre za zaprt tip hlajenja. Dizajn je preprost in tudi hladilna rebra so bolj skromna od kartic partnerjev.
Zaradi načina odvajanja toplote je gretje ostalih komponent pri referenčnih karticah najmanjše. Tako lahko temperatura procesorja pade tudi za 5 stopinj ali več, zlasti ob slabem pretoku zraka v ohišju. Referenčne grafične kartice veljajo namreč za najučinkovitejše, ko je govora o odvajanju toplega zraka. A pridejo s pridano slabostjo, saj gre navadno za najglasnejše in najtoplejše primerke, ki so slišni že ob neobremenitvi. Prav tako je njihova osnovna frekvenca najnižja in navijanje, zaradi hitreje doseženih temperaturnih limitov, težje od preostalih modelov (Če si primerek te zvrsti že lastite in z njo niste zadovoljni, lahko hladilnik še vedno zamenjate z namenskimi hladilniki).
V kolikor na procesorju uporabljate vodno hlajenje referenčni dizajn grafične kartice odstrani marsikatero oviro. Zmanjša potrebno po pretoku zraka, ki pa ga še vedno ni za spregledati. To ne pomeni, da ventilatorji postanejo šara, potrebnih jih bo zgolj manj. Lahko jim tudi znižate število vrtljajev in vašega monstruna nekoliko utišate.
Kdaj pride nakup v poštev? V kolikor želite imeti vgrajenih več sočasnih kartic, namestiti vodni blok ali temperaturno razbremeniti preostale komponente. V SLI in CF konfiguracijah se kartice nahajajo ena ob drugi in tako je odvajanje toplote skozi zadek velik plus. Za hlajenje bosta skrbeli ločeno, vseeno bo zgornja zaradi manjšega zračnega pretoka nekaj stopinj toplejša, kar je potrebno vzeti v obzir.
Prednosti
+ Potreben nižji pretok zraka
+ Toploto v veliki meri prenesejo iz ohišja
+ Način hlajenja je idealen za CF in SLI konfiguracije
+ Standardna velikost in širina
+ Navadno najcenejše
Slabosti
– Višje temperature
– Omejene opcije pri navijanju
– Zelo glasne in slišne tudi v neobremenitvi
Hladilniki partnerjev
Od referenčnih se te kartice razlikujejo že po videzu. Najpogosteje imajo 2-3 ventilatorje, ki omogočajo hladnejše delovanje, prav tako so hladilna rebra in cevi dosti bolj robustne in namenjene hladnejšemu delovanju. Bo pa potrebno v ohišju imeti soliden pretok zraka, saj odvedena toplota ostane v ohišju. Ko se hladilne cevi in rebra zagrejejo, se toplota ob slabem pretoku začne kopičiti in nima kam. Ob daljši obremenitvi se tako znajo pojaviti težave, ko se bo zaradi dviga temperature pojavil throttling – oz. varnostno nižanje frekvence jedra grafične kartice in procesorja.
Če se osredotočimo na samo obliko so te kartice tudi vizualno najlepše. Dražji modeli imajo velikokrat kakovostnejše komponente (sploh če pomislimo na plastične referenčne hladilnike). Zaradi široke izbire bomo zagotovo našli takšno, ki se bo naši sestavi podala bolje od referenčnih, pa tudi njeno delovanje bo tišje, vsaj ob zadostnem pretoku zraka. V kolikor na računalniku počnete raznolika opravila in ne igrate ves čas le iger, se splača pogledati tudi v kategorijo kartic, katerih ventilatorji se pričnejo vrteti šele pod hujšo obremenitvijo. To namreč zniža dolgoročno obrabo ventilatorjev in s tem podaljša čas, ko jih bo potrebno zamenjati (v kolikor želite kartico uporabljati po več let). Blažje nihanje temperature bo ugodno vplivalo na spajke.
Razveselili se jih boste tudi vsi lastniki ITX in low profile ohišij, saj so partnerji edini, ki izoblikujejo kartice tudi za najmanjši format. Še nedavno nazaj sem si lastil Gigabyte GTX 1070 ITX in kljub svoji majhnosti je hladilni sklop delo opravila z odliko, ob tem pa je ostala tudi hladna in tiha. Večje vedno ne pomeni bolje, vsaj kar se grafičnih kartic tiče 😉 . V zadnjih letih je narasel trend ti. zadnjih plošč (backplate), ki ima ob vizualni in zaščitni tudi manjšo praktično veljavo. Kartici doda nekaj kompaktnosti in omili zvijanje težjih posameznic, s čimer zmanjša obremenitev PCI-e vodila, čeprav sam še nisem doživel, da bi se mi PCI-e vodilo sesedlo ali odlomilo.
Zaradi kakovostnejših komponent in zmogljivejšega hlajenja si lahko pri karticah partnerjev privoščimo tudi navijanje. Seveda bo to odvisno od kvalitete kartice in čipovja, ki je največkrat pogojeno s ceno. Med njimi se najdejo tudi takšne, ki hlajenje opravljajo slabše od referenčnih! Vseeno se nihče ne bo branil dodatnih 10-20% zmogljivosti in velikokrat zato ne bo potrebno storiti nič, saj jih je velika večina že tovarniško navitih.
Če iščete najkvalitetnejše hladilnike, boste prej ali slej naleteli na to kategorijo. Priznani proizvajalci, kot so Asus, MSI, EVGA, Gigabyte… za kartice pripravijo svoje različice hlajenja, ob tem pa čip pogosto še tovarniško navijejo. Nič čudnega ni, če boste zasledili napise kot so 30% hladnejša in 10% hitrejša (napram referenčnih kartic), ki so v veliki večini točni. Z leti je vsak proizvajalec izoblikoval svoj slog in veliko ljudi se je povezalo z določeno znamko in ji zaupa bolj kot ostalim. Nič neobičajnega torej, če opazite oznako Twin Frozer 2 ipd., saj gre za nekoliko izboljšane verzije starih hladilnikov.
Vseeno ob nakupu bodite pozorni. Kartice partnerjev namreč vedno nimajo standardnih dimenzij. Lahko presežejo 30cm dolžine, pa tudi v višino lahko merijo 15cm ali več, kar bo povzročilo nekompatibilnost s krajšimi in ožjimi ohišji. Previdnost in preverjanje pred nakupom je na mestu.
Prednosti
+ Višji navijalski potencial
+ (Navadno) hladnejše in tišje delovanje
+ Vizualno lepše
+ Velikokrat kakovostnejša izdelava
+ Velika izbira glede na preference in velikost ohišja
Slabosti
– Toploto odvajajo direktno v ohišje
– Dražje od referenčnih kartic
– Pogosto manj primerne za SLI in CF
Hibridni hladilniki
V zadnjem času pridobivajo na popularnosti tudi hibridne grafične kartice. Gre za prvi večjo nadgradnjo napram kartic z zračnim hlajenjem. Čeprav so nekoliko dražja, ponujajo dobro razmerje med preprosto namestitvijo in kvalitetnim hlajenjem. Če se bojite puščanja hladilne tekočine in same sestavitve vodno hlajenega računalnika, so hibridne rešitve srednja pot.
Med seboj se razlikujejo po dizajnu, ampak načeloma imajo vsa enake osnovne funkcije. Imajo vodni blok, zaščitene cevi, radiator z ventilatorjem in sam hladilnik na grafični kartici, ki hladi VRM. Velika prednost je v tem, da toploto skoraj v celoti odvajajo iz ohišja, kar tekočina opravi hitreje ter bolj učinkovito od zraka in zato bomo kartice s tovrstnim hlajenjem lahko višje navili. Nič čudnega ne bo, če bodo od referenčnih tudi hladnejše za 30 stopinj ali več.
Če vam tovarniška oblika ni všeč in imate vsaj malo tehnične žilice, lahko tudi sami kupite hibridni hladilnik po okusu in ga namestite na kartico. Velika večina jih je kompatibilnih z referenčnim dizajnom, tako, da v tem primeru priporočam nakup referenčne kartice. Primer hibridnega hladilnika je NZXT Kraken G10 (+Kraken X61 ali X41).
Vseeno brez slabosti ne gre. Največja je zagotovo prostorska poraba, saj jih bo preprosto nemogoče spraviti v najmanjša ohišja. Težave se znajo pojaviti tudi pri namestitvi radiatorjev, v kolikor se odločimo za SLI ali CF konfiguracije. Nedvomno bodo tovrstni hladilniki najbolje delovali v sklopu samostojnih kartic.
Prednosti
+ Višji navijalski potencial in nižje temperature
+ Ne segreva notranjosti ohišja
+ Preprostejša namestitev od vodnega hlajenja
+ Možna namestitev na vse modele grafičnih kartic
Slabosti
– Večja poraba prostora
– Višja cena
– Neprimerna za manjša ohišja
– Težavna namestitev teh kartic v SLI in CF
Vodno hlajenje
Prišli smo do najučinkovitejšega hlajenja. Vaš računalnik bo izgledal bolj sci-fi kot kadarkoli prej, denarnica pa lažja kot v času, ko ste kupili nov avto.
Tako je, vodno hlajenje je dražje od vseh preostalih, a vseeno njegova učinkovitost nikoli ni bila sporna. Če se odločite za tovrstno obliko, lahko na policah najdete kartice z že vgrajenimi vodnimi bloki, kot so EVGA Hydro Copper ali MSI Sea Hawk. Večina jih še zmeraj uporablja komponente slovenskega proizvajalca EKWB (pri njih lahko kupite tudi začetniški ali napredni komplet za vodno hlajenje).
Cena vodnega bloka za GTX 1080 se giblje okoli 120€, kar se zagotovo pozna na ceni grafulje. Za sestavo vam nekaj znanja o komponentah nikakor ne bo škodilo, sploh, če želite blok namestiti sami. Če vas ne zgrozi ob misli na snemanje starega zračnega hladilnika in morebitno propadlo garancijo, ste primeren kandidat.
A tukaj se pravo delo šele prične. Potrebno bo še dovolj prostorno ohišje, ki je bilo proizvedeno z mislijo na vodno hlajenje (priporočljivo), rezervoarje, pumpo… Ker ste se sestave lotili, boste zagotovo dokupili še vodni blok za procesor.
Sestave se lotite premišljeno in že sproti pazite, da bodo cevi in ostali deli ostali urejeni, če vam je izgled pomemben. Zadovoljstvo na koncu bo neizpodbitno, saj boste kartico lahko navili višje, ob tem pa bo temperatura ostala nizka kot še nikoli. Za razliko od hibridnih kartic je vodno hlajenje primerno tudi za CF in SLI konfiguracije, saj lahko cevi pritrdite na strani in tako same kartice z odsotnostjo štorastih hladilnikov zasedejo najmanj prostora izmed vseh oblik.
Prednosti
+ Odlični termalni rezultati
+ Najvišji navijalski potencial
+ Futuristični izgled
+ Podaljšanje življenjske dobe
+ Idealne za SLI in CF konfiguracije
Slabosti
– Cena
– Namestitev je časovno potratna
– Potrebno tehnično znanje oziroma podrobna navodila
-Težave pri uveljavljanju garancije
