Preživetvene igre so na višku popularnosti in nič čudnega ni, da se je njihov vpliv pričel širiti na preostale žanre. Danes bomo oko vrgli na projekt v razvoju oz. zgodnjemu dostopu, delo mednarodnega razvojnega studia Numantian Games. Prizadevajo si ustvariti nekaj, kar me je svoj čas izjemno pritegnilo k igranju starejše klasike Heroes of Annihilated Empires in kar vsekakor kjerkoli pripomore k višanju epskosti. To so masivne bitke z ogromnim, neomejenim številom udeležencev, ne v stilu Total War serije, temveč samostojnih pojav, ki poslušno izvršijo vsak tvoj ukaz… oziroma te lastnoročno stanejo več ur napredka, v kolikor se katera izmed zombi beštij prebije do civilnega prebivalstva. They are Billions morda res ne vsebuje na bilijone zombijske nesnage kot ime namiguje, a po uspešni obrambi ene izmed kolonij se mi je vseeno ponosno prikazalo petmestno število pobitih sovragov. Ni kaj, vsekakor se “They Are Thousands” ne bi enako dobro slišalo.
Razvojna ekipa: Numantian Games (Španija)
Založnik: Numantian Games
Spletna stran: http://www.numantiangames.com/theyarebillions/
Steam: http://store.steampowered.com/app/644930/They_Are_Billions/
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 12.12.2017
Cena: 22.99€
Zvrsti: Preživetvena strategija
Vzpostavitev cvetoče ekonomije
They Are Billions se odvija v post-apokaliptičnem steampunk/viktorijanskem obdobju, kjer je človeštvo preklela kuga in kjer mrtvi ne ostanejo mrtvi. Celotno človeštvo je bilo zdesetkano na par tisoč nesrečnih duš in redke še stoječe kolonije ena za drugo podlegajo hordam umrlih. Kaj ti torej preostane? Prevzeti nadzor nad eno teh kolonij in jo spremeniti v ekonomsko velesilo, zgraditi dostojno obrambo ter se seveda pripraviti na potešitev radovednosti lačnih sosedov, ki ne prosijo za sladkor, temveč sočne, sočne možgane.
Glede na to, koliko zlorabe so živi mrtveci prejeli v zadnjih letih, je presenetljivo, kako svežo uspe They Are Billions ohraniti tematiko. Ne samo glede zombi iger, temveč tudi kar se tiče strategij. V večin teh se soočaš z računalniškimi ali dejanskimi igralci in vsi navadno začnete z nule in z istimi predispozicijami (z izjemo računalnika, ki na višjih težavnostih pogosto rad goljufa). Izjeme temu principu seveda obstajajo, a le redke tako drastično odstopajo od norme, kot They Are Billions. V svetu si povsem sam in proti tebi stoji le gora nesnage, ki jo moraš čim bolje očistiti do sodnega dne, saj takrat pride naval in bolje zate in za tvoje virtualne podložnike, da do takrat vzpostaviš boljšo obrambo od Fort Knox-a.
Hop, Cefizelj, tako zlahka to spet ne gre. Preden se podrobno lotimo obrambe, moramo kakšno spregovoriti še o ekonomiji, na tej igra namreč sloni. Pozna šest različnih resursov in vsi so še kako potrebni za gospodarsko rast. Stavbe porabljajo gradbeni material, elektriko in delovno silo, delavce in vojake je potrebno nahraniti in vse potrebuje novce. Ob vzpostavljanju ekonomije je potrebno paziti na postavitev zgradb, saj skladišča izboljšajo pridelavo bližnjih stavb, banke in trgovine pa isto naredijo hišam… no… le da bolje izmozgajo novce nesrečnikov. Ob tem je potrebno skrbno držati obrambno linijo in ozemlje braniti, saj se drugače hitro zgodi domina efekt. Ob igranju je torej potrebno držati ravnovesje med širjenjem, prihodki ter vojsko, ob tem pa tudi paziti na čas, da te ne prehiti trkanje po vratih.
Na tavžente jih je
Seveda pa to ni edin razlog za skrb. Nepridipravi te občasno nenajavljeno obiščejo tudi sami od sebe, kot teta iz tretjega kolena, le da s sabo ne prinašajo daril, temveč okužbo. Tako bolje zate, da jih opaziš, preden pridejo predaleč, pa četudi gre le za osamljenega hodca. Takrat se namreč hitro prične širiti okužba, saj že en sam okuži delavce ter stanovalce, ti napadejo bližnje hiše in vse skupaj se ponavlja, dokler čemerno ne buljiš v končni zaslon. Nemalokrat sem se tudi sam srečal s prezgodnjim koncem par minut po začetku, saj sem spregledal tiholaznika, ki je lastnoročno pokončal mojo kolonijo.
Seveda ne moremo mimo osrednjega dela, brez da bi si podrobneje ogledali na tisoče, tisoče nesnage, s katero bi še Shawn imel težave. Sprva se sicer soočaš z lenuhi, razpadlimi dedki in muloti, a gre le za zatišje pred nevihto in ko dobiš nekaj izkušenj, z njimi ne bi smel imeti težav. A kaj kmalu se situacija obrne in sam postaneš plen… vsaj, v kolikor nisi poskrbel za dovolj močno armado. Tekači in okuženi direktorji sicer še gredo, a s prvim stikom s posebnimi okuženci hitro začneš mrmrati molitve za prizadevnost gradbenikov, odgovornih za trdnost zidov. V kolikor namreč ti ne zdržijo vsi dobro vemo, kaj sledi.
Na srečo je prisotnih kar nekaj različnih oblik obrambe. Najbolj enostavna je seveda zid, ki vsaj začasno zadrži nesnago, da jo ostrostrelci lažje snamejo iz bližnjega stolpa. Za vzpostavitev prave obrambe pa je potrebno postaviti tudi baliste, električne stolpe in podobne oblike obrambe, prav tako pa pred zid postaviti pasti. A tudi to zna podleči, ko jih pride na stotine…
Ogenj, svinec in rakete
Na srečo tu pridejo v obzir vojščaki in na srečo umrli niso edini z neomejenim številom lačnih ust. Namesto omejene populacije omejitev števila vojakov leži v ekonomiji, saj ta sicer lahko priskrbi teoretično neomejeno količino željnih rekrutov, a seveda je v praksi zgodba drugačna. Saj neskončne vojske nenazadnje ne moreš kar tako vzdrževati in sploh dražje, elitnejše bojevnike zna zagrabiti želja po večjem zaslužku.
Na začetku se je sicer potrebno zanesti na precej šibko skupino izvidnikov, ki zaradi tihega načina obratovanja in nizke cene veljajo kot kruh in maslo prvih nekaj deset dni. A ob zadetku na železno rudo je čas za težjo oborožitev in kmalu nadzoruješ armado soldatov in ostrostrelcev, katerim kasneje na pomoč priskočijo še oklepni orjaki z ognjemetalci, inženirji z mortarji in nazadnje še bajeslovni titani. Vsaka enota ima določeno vlogo in je tako koristna na svoj način in za uspešno obrambo je potrebno uporabiti vse, kar imaš v arzenalu.
Širitev je dosti težja kot v ostalih strategijah, saj je nikakršno ozemlje polno hodečih trupel in potrebno je biti pozoren, da ne pritegneš preveč pozornosti. Zato so v čiščenju sprva najboljši neslišni izvidniki. Vsako izborjeno ped ozemlja je potrebno zavarovati z obzidjem, saj lahko pridobljena gruda drugače hitro spet podleže kugi umrlih in še takrat je potrebno zidovje omožiti in pozorno krpati luknje in razpoke.
Klik, klik… PREKLETO!
Kljub izjemnemu principu in izpeljavi ne morem mimo večje napake, ki mi je pogosto šla v nos. Seveda je potrebno vzeti v obzir, da gre za igro v zgodnjem dostopu in da se bo vse še izboljšalo, prav tako pa bo kmalu prišla tudi kampanja, ki bo komplimentirala trenutnemu, samotnemu načinu samostojnih bitk. Torej, težava leži v nadzoru. To, da formacij ni po zaslugi možnosti ustavitve časa po želji še zmorem požreti, ampak to, da kar pogosto klik na miško ni registriran je povzročilo, da sem večkrat moral ponoviti isti ukaz. Seveda imam vso zaupanje, da bo to kmalu odpravljeno in tudi razvijalci so problem registrirali in zapisali, da se trudijo na tem, da ga odpravijo.
S sistemskega vidike je seveda impresivno, koliko enot je lahko istočasno na zaslonu (le ob zadnjem valu se zna pojaviti manjše zatikanje), sploh glede na to, da ima vsaka lastno inteligenco. Seveda pripomore, da z grafične plati ne gre za presežek, ampak igral sem veliko “grših” iger z mnogo slabšo optimizacijo. Tako da kapo dol razvijalcem, kar se tega tiče. Manjša zamera leti le napram zvočne plati. Govor ni najboljši (tako po kvaliteti, kot tudi vsebini – Last night was AMAZING), a prebavljiv. Tu pa tam se pojavi problem, da igra ne oznani napada na zgradbo in glede na količino dogajanja to še kako hitro spregledaš.
Zaključek
Med strategijami je vedno lepo videti unikatne pristope do žanra in enega teh ubere tudi They Are Billions. Namesto boja proti drugim igralcem odlično uvede idejo, ki spominja na tiste “tower defence” igre, ki jih pogosto vidimo v brskalniku ali Google Play trgovini. Obramba mesta pred gromozanskim številom zombijev, ki istočasno lazijo po zaslonu, predstavlja zanimivo igro, ki jo bom rade volje spremljal tekom razvoja. Morda trenutno trpi še za pomanjkanjem vsebine in sploh kampanja bi bila več kot dobrodošla, a z presenetljivo izpiljenostjo in odlično osnovo se bo zlahka razvila v odlično igro, katere ideji zna slediti tudi kakšen drug razvojni studio.
