Manga, beseda s katero si se morda že srečal. Označuje namreč japonske stripe.
S tem prispevkom začenjam novo serijo člankov, na temo mang. Prejšnja serija se je vrtela okoli anime naslovov, ki sem jih priporočil v ogled preko poletnih dopustov. Tokrat boste prišli na račun vsi tisti, ki raje v roke vzamete tablični računalnik (ali fizično različico), se zleknete v posteljo, pod odejo, (tudi sredi poletja se paše zaviti v klobčič) in “prelistate” kaj tekstovnega ali risanega.
Značilnost mang je črno-bela grafika z veliko detajli ter kompleksnimi in dolgimi zgodbami. Seveda imamo mnogo različnih stilov grafik, prav vsaka pa je odvisna od stila risanja pisatelja/risarja. Konec koncev velikokrat za neko mango stoji celotna ekipa. Nekdo je glavni pisec zgodbe, nato ima pomočnike umetnike in ljudi z risarskim talentom, ki celotno zgodbo upodobijo. Mnogokrat je prav pisatelj izjemno risarsko podkovan, je pa risanje samo zamudno, kar bi povzročilo redkejše izdaje in novo poglavje zgolj enkrat mesečno.
Mange po navadi izhajajo enkrat tedensko, nekatere dvakrat mesečno ali pa celo samo enkrat na mesec. To je še najhujše pri res dobri in zanimivi zgodbi, ki jo prvič posrkaš v 10 minutah, ostane obilica časa za forumske in kolegialne debate, saj naslednji del čakaš ves mesec.
Tudi v smislu žanrov imamo zelo pestro izbiro. Praktično je mang mnogo več kot animejev in temu primerno je večja žanrska pestrost in mnogotere kombinacije. Osebno imam rad daljše in bolj poglobljene zgodbe, tako berem mange z več 50 poglavji. Seveda se ne branim 100 ali več poglavji, saj so skoznje hitro prebijem. Vikend mine, kot bi trenil, ampak sam z iskrico v očeh pričakujem naslednjega 🙂 .
Čeprav bo marsikdo, na prvi pogled, dobil asociacijo na stripe, s tem ni nič narobe. Četudi ste “obrnili” Lakotnika, Trdonjo in Zvitorepca ali Asterix&Obelix, še ne pomeni, da boste magne obvladali, še preden jih odprete. Berejo se na specifični način, od desne proti levi, od zgoraj navzdol. Na spodnji sliki je s številkami označeno, kako izgleda primer ene izmed strani, ter nato potek njenega branja. Branje poteka ravno nasprotno od našega zahodnega tipa, saj poteka od leve proti desni (arabski slog), tako v digitalni kot tudi fizični obliki.
Obstaja veliko aplikacij za telefone in tablice, ki nam ponujajo celotno knjižnico stripov, le izberemo naslov in že lahko beremo. Žal v slovenščini izbire praktično ni, so pa prevodi v angleščino kar solidni in redno izhajajoči. Sproti se prevajajo le najnovejše in najpopularnejše zadeve, istočasno pa nam servirajo tudi kake starejše, če se izkaže, da so popularni in je povpraševanje po njih.
Predte sem zmetal kup informacij brez, da bi ti predlagal, kje sploh začeti? Seveda je na mestu, da to storim. V ta svet se bova skupaj poglobila že v naslednjem prispevku, seveda so vedno dobrodošli vsi predlogi in pripombe. Vedno se najde kaj zanimivega in ne vidim razloga, da tega ne bi delili z našimi bralci.
