V letu 2015, ko je Internet Explorer še komaj shajal, se je Microsoft podal v vojno spletnih brskalnikov s hitrim, novim Microsoft Edge.
Ta je bil zgrajen okoli prenovljene in uglašene različice spletnega motorja, ki je od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja poganjal Microsoftove spletne brskalnike.
Njegov namen je bil konkurirati Googlovemu hegemonističnemu Chromu in sprožiti spletno vojno, ki naj bi koristila spletnim brskalcem po celem svetu. Žal mu ni uspelo. Kljub svoji zmogljivosti, Microsoft Edge ni uspel pridobiti velike baze uporabnikov.
Če ste uporabljali splet vsaj desetletje, pomnite, da Chrome ni bil vedno kralj. V letu 2010 je potekala druga vojna brskalnikov, v kateri sta za prevlado tekmovala Firefox in Internet Explorer.
Chrome se je takrat komaj postavljal na noge. Osem let kasneje, je Google Chrome premagal svoje nasprotnike z več kot 60 odstotnim tržnim deležem. Applov Safari in Mozillin Firefox krepko zaostajata, Microsoft Edge je čisto na koncu.
Chromov vzpon na vrh ni bil sam po sebi slab, je bil naravni izid zdravega in konkurenčnega trga brskalnikov. Internet Explorer, Firefox in Chrome – vsakega je poganjal različno kodirani spletni motor – so bili v konstantni bitki, ki je prinesla izboljšave na vseh frontah in uporabnikom omogočila boljše brskalnike.
Ker je bil vsak brskalnik pod pokrovom edinstven, je tekmovalni trio zagotovil, da je infrastruktura interneta ostala odprta in vsestranska.
V letu 2018 se stanje ni kaj dosti spremenilo. Ne samo, da Googlov Chrome dominira spletu, ima Chromov motor, imenovan Blink, še boljše zmožnosti.Variacija programske opreme, imenovane WebKit (Apple to opremo uporablja za poganjanje Safari brskalnika), je Googlov Blink iskalnik odprtokodni, kar pomeni, da lahko kdorkoli, ki je zainteresiran za oblikovanje svojega brskalnika, zgradi lupino po svojih željah in v njo vstavi Blink.
To je še posebej privlačno, saj je ustvarjanje brskalnika velik zalogaj. Zato veliko podjetij uporablja Blink, saj bi že moral biti trčen, da ga ne bi. Ne samo, da lahko Blink »ugrabijo« v skoraj neokrnjeni obliki, ampak tudi brskalniki, ki jih uporabljajo, lahko izkoristijo prednosti, kot je ogromna knjižnica razširitev Chroma.
Zato ga uporabljata tako Vivaldi kot tudi Silk brskalnik na Amazonovih tablicah in Microsoft Edge brskalnik za androide. Čeprav koristno za Chrome, se za uporabnike spleta slabo godi v večih pogledih.
Chrome bo še naprej lahko počival na svojih lovorikah in na baterijah vaših laptopov/prenosnikov, medtem ko stiska svoj popolni nadzor na spletu. Spletne stani bodo vedno bolj ustvarjali s pomočjo Blink spletnega motorja, kar dodatno krepi Chromovo moč in konkurentom, kolikor jih je še ostalo, postavlja težje pogoje za vzpon.
Čeprav še Firefox trdno bije boj spletnih brskalnikov, odsotnost resnega konkurenta z dobro tehnologijo in resnimi finančnimi sredstvi, le še krepi Chromovo že trdno pozicijo. Potem pa je tu še vprašanje Googla samega.
Z obvladovanjem najbolj razširjenega spletnega brskalnika, najpogosteje uporabljenega iskalnika na svetu in velikega spletnega trga v oglasih, Google uživa v svojih svojevoljnih spodbudah. Ena izmed teh je Googlov križarski pohodp roti nadležnim oglasom. Ta je ustvaril povpraševanje po vrstah oglasov, ki jih prodaja, hkrati pa ignoriral, da so oglasi za sledenje, s katerimi se ustvarja promet, sami oškodovani. To je dinamika, katero bomo videli še velikokrat v prihodnosti.
Microsoftovi hvalevredni napori za odstranitev Chroma z vodilnega položaja ali pa vsaj konkuriranje temu spletnemu gigantu, niso bili možni samo z obstojem Microsoft Edge. Čeprav je bil po merilih Microsoft Edge s svojim EdgeHTML iskalnikom boljši v primerjavi z Blinkom, njegove prednosti niso privabile uporabnike k zamenjavi.
Vendar se Microsoft še ne vdaja, saj bo svoj brskalnik Edge nadgradil, da bo le-ta lahko deloval na Chromiumu. To je isti odprtokodni spletni motor za upodabljanje, ki poganja Googlov brskalnik Chrome. To pomeni, da bo Edge kmalu napajal Blink in motorji JavaScript V8. Kljub zaostanku, se Microsoft ne vdaja kralju spleta.
