Če spremljate kaj našo stran oz. industrijo videoiger nasploh, potem se zagotovo že zavedate, da ga je nekdaj priznani razvijalec iger Blizzard v zadnjih letih kar nekajkrat pošteno pokronal.
Zdi se, kot da bi padal iz ene katastrofe v drugo in nesreča jim je sledila v vsak projekt. Morda eden največjih neuspehov se je zgodil pri predelavi 18 let stare legendarne strategije Warcraft 3. Predelava te igre je bila namreč garantiran uspeh in analogija bi bila, da postaviš Ronalda pred prazen gol, najbližji branilec pa je 50 m stran.
Minimalna količina truda torej, vendar je Ronaldo kljub temu z žogo zadel satelit in Blizzard je na enak način razhudil še tiste svoje zadnje pristaše. Warcraft 3 Reforged si je tako na Metacriticu prislužil najnižjo oceno vseh časov.
Kakšna je igra sedaj, ko je preteklo par mesecev in se je prah malce polegel? Je Warcraft 3 Reforged res tak kupček govna ali pa so oboževalci pretiravali?
Resnica je, kot vedno, nekje vmes.
Razvojna ekipa: Activision Blizzard
Založnik: Activision Blizzard
Platforme: PC
Link: LINK
Datum izida: 28.1.2020
Cena: 29.99 €
Žanr: Strategija
Jezo vseh oboževalcev vsekakor razumem in zgodovinsko nizka ocena me niti ne preseneča tako zelo. Morda novejši igralci sploh ne veste, kako veliko vlogo je Warcraft 3 nosil v zgodovini in kako pomembno je vplival na razvoj vse sorte žanrov.
Warcraft 3 je leta 2002 navdušil vse kritike in pokazal je, da lahko privrženci fantazije svoj dnevni odmerek iščejo še kje drugje, kot pa ob vedno vnovičnem gledanju trilogije Gospodarja prstanov. Ostali razvijalci so hitro začeli kopirati njegovo formulo in rodila se je zlata doba strategij.
Igra je vsebovala tudi odličen urejevalnik stopenj in trije tipi z imeni Eul, Steve Feak ter IceFrog so iznašli zanimivo mini igro z imenom Defense of the Ancients oz. krajše DOTA. Ta modifikacija je postala huronsko uspešna in nekaj časa se je zdelo, da vsi preigravajo samo ta mod in nihče sploh ne povoha navadnega večigralstva. Valve je leta 2009 odkupil pravice do imena in začel delati na projektu DOTA 2, neki drug razvijalec Riot pa je razvil svoj projekt League of Legends.
Kot vidite si Warcraft 3 brez sramu zasluži naziv legendarne igre, ki bi jo bilo treba obravnavati s spoštovanjem. Zato je treba vsako takšno dotikanje narediti pazljivo, saj kot razvijalec hodiš na tanki črti med starimi in novimi oboževalci, zato je zate bolje, da si vzameš čas in narediš predelavo, kot si zasluži.
Blizzardu v bistvu ne bi bilo potrebno veliko narediti in nihče ni od njih zahteval celovite spremembe formule. Ta strategija ima namreč vgrajene tako močne mehanike, da jo je zabavno igrati tudi danes. Le nadgraditi bi bilo treba grafično preobleko, popraviti animacije in morda malce dodati na zgodbi. To je v bistvu to, zadevo zapakiraš in pošlješ na prodajne police ter samo gledaš, kako se ti v blagajno stekajo kupčki denarja.
Žal je šel Blizzard v drugo smer.
Najprej moram povedati, da so oboževalci z ocenami na Metacriticu vsekakor pretiravali. Zadeva je namreč daleč od tega, da bi veljala za najslabšo videoigro vseh časov, saj morate za kaj takega samo obiskati Steam in pobrskati po vseh smeteh, ki jih ta trgovina dnevno prejme.
Osnova igranja se dveh desetletjih ni spremenila. V kampanji še vedno spremljamo štiri sprte strani, ki ji zastopajo Nočni vilinci, Nemrtvi, Orki ter ljudje. Zgodba pravi, da se Azerothu približuje Legija, ki je v bistvu združenje starodavnih demonov, ki jim je glavno samo to, da zavladajo svetu. Skozi kampanjo spremljate zgodbo posameznih ljudstev in na koncu vam je jasno, da boste za poraz tega sovražnika morali združiti sprte strani vseh taborov in zlobce za vedno poslati nazaj tja, od koder so tudi prišli.
To je jasno vsakemu, ki je kadarkoli prej igral Warcraft 3, a presenečen sem bil, kako sem po vseh teh letih znova padel nazaj v igranje, ki je sestavljeno iz tipičnih strategijskih prvin: grajenja baze, nabiranje surovin (tu sta ti les in zlato), nabiranje vojske ter nadgrajevanje njihovega orožja in oklepa.
Kar Warcraft 3 loči od sorodnih strategij so razni heroji. Ti so ključni dejavniki pri podajanju zgodbe in vsaka od strani vsebuje svoje junake, ki skozi kampanjo nabirajo izkušnje, stopnje in nove sposobnosti. Igra nam vsake toliko malce premeša karte in ponudi misije, kjer nimamo baze ampak moramo preživeti s samo obstoječimi enotami.
Kampanjo in njeno zgodbo je skozi vsa ta leta malce načel zob časa. Kakšne situacije v štoriji znajo danes izpasti malce komične in klišejske, pa čeprav se junaki držijo smrtno resno. Kljub temu izkušnja ni slaba in če zgodbe Warcrafta 3 niste nikoli izkusili, potem vas vsekakor čaka kar nekaj presenečenj in lepo bi bilo videti, če bi kakšnemu mladeniču po vseh teh letih zopet steno okrasil kakšen plakat Arthasa ali pa Illidana.
Seveda ne boste vseskozi gledali vmesnih sekvenc, ampak se boste ukvarjali z glavnim delom te strategije: strategiranjem. Ja, to je beseda.
Kar je iz Warcrafta 3 naredilo takšno uspešnico so unikatne sprte strani, saj ima vsaka od njih svoje zgradbe ter enote in igralec mora pristopiti do vsakega igranja na drugačen način. Spremembe so denimo že pri mehaniki grajenja: ljudje pokličejo delavca, ki začne graditi hišo, a lahko vpokličete dodatne delavce in tako hitreje zgradite hišo. Vilinci za svoje grajenje uporabljajo majhne gozdne duhove, ki bajto izrastejo iz tal in na hitrost rasti ne morete vplivati. Spet Orki gradijo s svojim delavcem posamezno in jim ne morete pomagati z dodatnimi delavci, Nemrtvi pa začarajo zgradbo s pomočjo duhovnika in ta raste sama, duhovnik pa lahko vmes zgradi dodatne stavbe.
To je samo en majhen primer raznovrstnosti in ni treba biti genij da uvidiš, da je uravnoteženje vsega tega prava nočna mora. Blizzardu je uspelo skozi leta od izida originala zadevo nekako zbalancirati, da je igranje fer za vse strani, Reforged pa nekih blaznih sprememb na tem področju ne vsebuje. Ne popravljaj, če ni pokvarjeno torej.
Ko je enkrat grajenja konec, se boste spustili v bojevanje in spet ima vsaka stran cel kup različnih enot, vsaka od njih pa ima svoje slabosti in prednosti. Enote držijo različne oklepe in napade, vse skupaj pa gre po sistemu kamen, papir, škarje. Orkovski jahači volkov denimo so zelo dobri pri podiranju stavb in nosijo mreže, s katerimi lahko sklatijo leteče enote, a so pri pretepanju drugih enot praktično neuporabni. Človeški duhovniki lahko zdravijo in ob nadgradnji dodajo enotam posebni oklep, a so ekstremno šibki in jih je pametno držati v ozadju. Ogromne hodeče Nemrtve enote Abominationi imajo ogromno zdravja in močno udarijo, a magični napadi jih hitro zmeljejo v prah, prav tako ne morejo napasti zračnih enot.
Tako je igranje lep ples mešanja pravih enot, strateškega napadanja in umikanja, razporejanja vojske ter pošiljanje izvidnice. To ni izbirno, ampak od igralca zahtevano na vsaki težavnosti nad Easy. Če boste producirali neprimerne enote in z njimi napadali, znate hitro pokuriti zaloge zlata in lesa, tako da se znate znajti pred bankrotom in ne bo vam ostalo drugega kot pa ponovni zagon misije. Zdi se mi, da je igra v predelani verziji na Normal težavnosti precej lažja, ali pa so morda samo narasle moje veščine, odkar sem igro nazadnje igral kot paglavec. Eno misijo sem poskusil preigrati na Hard, a preskok težavnosti je bil naravnost brutalen – če sem prej misijo opravil v pol ure, sem na težji stopnji potreboval debelo uro.
Tako, opisali smo osnovno vsebino in igranje igre za vse novince, sedaj pa se odpravimo raziskat, kaj Reforged prinaša novega.
Grafično je igra brez dvomov dobila znatno nadgradnjo. Veterani bodo morda preferirali staro podobo in s tem ni nič narobe. A samo slepec bi trdil, da Reforged grafike ni nadgradil, je pa res, da tega ni naredil povsod. To je še posebej očitno pri talnih teksturah, drevesih in vodi, ki nekako ostajajo iste kot prej. Lahko pa sedaj uživate v veliko bolj podrobnih herojih in zgradbah ter boljših 3D sličicah v orodni vrsticah. Osebno mi je nadgradnja všeč, in čeprav se zdi morda malo risankasta, je treba vedeti, da je tudi originalni Warcraft 3 vizualno izgledal precej otroško. In da, tudi takrat so se nekateri nad tem močno pritoževali.
Žal Blizzard ni nadgradil vmesnih sekvenc, ki so ustvarjene s pomočjo pogona. Kljub temu da smo v napovednikih videli veliko bolje odigrane sekvence, se je razvijalec odločil, da zadeva ni vredna truda. Karakterji med interakcijami tako samo stojijo kot voščene lutke in kažejo nekaj animacije, a to je daleč od tistega polnega potenciala, ki ga je imel Blizzard na robu roke. Velikokrat se pri kakšni potezi razvijalca sprašuješ, zakaj niso naredili tega in tega, a Blizzard je prvi, ki je dejansko že pokazal napredne vmesne sekvence in potem tega ni izpolnil. Grdo, res grdo in glede na to, da imajo na uradni strani napovednik, ki kaže te boljše animacije, bi lahko to kdo označil kot poskus lažnega oglaševanja.
Dodane je bilo tudi nekaj dodatne vsebine, vendar ta pretirano ne razširi zgodbe ali pa česa podobnega. Med nekaterimi misijami boste samo opazili nove opcijske naloge, ki pa so v glavnem namenjene zavlačevanju igralnega časa. Tisti, ki ste kampanjo preigrali že neštetokrat, boste morda nove vsebine veseli, pa čeprav je ta v bistvu samo nabiranje različnih predmetov po mapi ali pa pobijanje dodatnih čarodejev.
In… To je v bistvu to od nove vsebine? Žal Blizzard nečesa novega ni dodajal in razen grafične nadgradnje, ki ni narejena v popolnosti in parih ekstra misij, starejši igralci ne boste dobili ničesar novega. Dobra novica je, da so vsaj vključili vso vsebino in v paket je vključena tudi razširitev The Frozen Throne. Ta lepo nadaljuje zgodbo in je tudi precej težja od osnovne igre, Blizzard pa je tudi poskrbel za precej bolj razgibane naloge kot je denimo upravljanje treh različnih baz hkrati, s tem da ima vsaka od njih svoje enote in zgradbe.
Boste pa zagotovo jokali nad kriminalno razdrtim večigralstvom. Blizzard je namreč odstranil delanje turnirjev in čakalnice, kjer so igralci lahko spregovorili kakšno besedo. Manjkajo tudi lestvice in delanje klanov, kar je bila velika privlačnost originala in je slaba napoved za morebitno ešport sceno. Nad tem sem hudo razočaran, saj je Warcraft 3 dejansko edina igra, v kateri sem se rad preizkušal v večigralstvu in v letu 2020 bi pošteno pasal kakšen večji turnir iz te igre. Žal glede na to, da Blizzard tudi po mesecih od izida še vedno zadeve ni popravil, iz te moke očitno ne bo nekega hlebca.
Težave se tu ne nehajo, saj je želel Blizzard omogočiti igranje med lastniki originalne igre in Reforged različice. Kakor je namera hvalevredna, je za sabo potegnila kopico dodatnih problemov. Večigralstvo je namreč uničeno tudi v starejši verziji, saj so tudi tam bile umaknjene možnosti ustvarjanja klanov in lestvice. To pomeni, da čeprav nisi kupil Reforged verzije, si moral pred igranjem sneti večjo posodobitev, ki je v bistvu naredila samo to, da je degredirala izkušnjo. Blizzardu je tako celo uspelo kaznovati tiste, ki sploh niso kupili nadgrajene različice!
Warcraft 3 Reforged morda ni največja katastrofa na svetu, a vseeno gre za precej slabo igro. Če ste si zaželeli striktno samo preigravanja kampanje, potem se boste zabavali, saj je grafična nadgradnja lepa in štorija bo lepo udarila na vaše nostalgične strune. Vendar tudi če ste si zaželeli samo tega, boste nategnjeni, saj bi se morala igra prodajati za pol manj. Optimistično gledano je Warcraft 3 Reforged vreden nekje 15 €, Blizzard pa zahteva še enkrat toliko.
Uničeno večigralstvo in kaznovanje lastnikov starejših kopij igre je naravnost neverjetno in žalostno. Mislim, da je Warcraft 3 Reforged prva predelava, ki namesto nadgradnje dejansko vzame vsebino in to tudi tistim, ki pri predelavi niso imeli ničesar.
Ampak kar najbolj zamerim tej predelavi je samo ta velika nesramnost razvijalca, ki do te legendarne igre ni vložil trohice spoštovanja. Kot da bi se jim šlo za samo hiter zaslužek in to pri obravnavanju izdelka, zaradi katerega je Blizzard sploh prišel do svojega trenutnega statusa. Sedaj, ko opisujem Reforged se šele zavedam, v kakšen prepad je padel ta razvijalec, ki sem ga nekoč koval v zvezde, on pa je imel mene za cenjenega člana svoje družine. Od takrat je minilo mnogo let in Frosmourne je napadel tudi Blizzard in jih spremenil v žalostno senco samega sebe, ki sedaj igralce vidi samo kot vreče denarja, ki jim je treba čim bolj učinkovito izsesati zlatnike iz denarnice.
