Ostareli PC-jaši poznamo eno prav posebno sorto RPG iger, ki jih imenujemo pod vzdevkom cRPG. Žanr je bil na višku popularnosti v začetku tisočletja, ko so bile tretjeosebne igre še bolj v povojih, zato smo igralci najraje posegali po igrah tipa Baldur’s Gate 2, kjer akcijo nadzorujemo iz ptičje perspektive.
cRPG je skozi leta skoraj povsem zamrl, a potem se je zgodila faza Kickstarterjevih projektov, ki je ta žanr zopet obudil od mrtvih. Tako smo dobili nekaj kakovostnih projektov, med katerimi izstopata predvsem Pillars of Eternity, formulo pa je nato odlično nadgradil Divinity: Original Sin. Nato se je spet vse umirilo, Pillars of Eternity 2 se je prodal slabo in zdelo se je, da nas čaka ponoven zaton žanra. A kar od nekje so se nato vzeli Rusi z imenom Owlcat Games in pokazali, kako se naredi pravo starošolsko RPG izkušnjo, pa čeprav v ekipi nimaš veteranov tega žanra. Zadeva je bila na začetku izjemno hroščata, a razvijalec se ni predal. Pridno je krpal luknje, dodajal novo vsebino in tako imamo po dveh letih Definitive Edition izdajo, ki vse skupaj zapakira v ličen paket, temu pa doda še nekaj igralnih dobrot. Žal pa se ponovnim hroščem niso mogli izogniti.
Razvojna ekipa: Owlcat Games
Založnik: Deep Silver
Platforme: PC
Link: Steam
Datum izida: 17.8.2020
Cena: 19,99 €
Žanr: cRPG
Pathfinder: Kingmaker nas postavi v vlogo novinca, ki je žejen novih avantur. Pridružimo se pozivu lokalnih oblasti, ki iščejo pustolovce za nevarno nalogo. Kdor namreč podredi divjo deželo Badlands, ki ji vlada zlobni bandit, znan samo po imenu Stag Lord, bo v posest dobil celotno območje Badlandsa. Heroj bo tako nagrajen s prav svojo deželo, v kateri bo lahko postavil utrdbo, nabral podanike in s pridnim delom svojo moč še razširil na sosednje pokrajine. Seveda zadeva ni tako preprosta, saj se na začetku zgodi napad na vašega delodajalca in na vas je, da hitro pobegnete gotovi smrti. Poleg tega vas takoj obtožijo za vohuna iz dežele korupcije, ki sliši na ime Pitax in svoj sloves lahko pridobite nazaj samo tako, da najdete pravega izdajalca, si podvržete Badlands in postanete zakoniti vladar dežele. A to je v bistvu samo začetek avanture.
Kar takoj pade v oči je dejstvo, da Pathfinder ni lahka igra. Pri stvaritvi karakterja lahko izbirate med 9 rasami in 16 različnimi igralnimi razredi. K temu prištejte še to, da lahko svoj razred razpolovite in kombinirate s še enim drugim in hitro je jasno, da vas čaka celo morje statistik, kombiniranj in pazljivega načrtovanja razvoja karakterja.
Najbolj pomembna stvar pri igranju je oblikovanja in razvoj vašega karakterja in tudi ostalih kompanjonov, ki se vam pridružijo na odpravi. K sreči lahko na začetku prilagodite težavnost, a vseeno je treba biti pazljiv. Ob nespametnem vlaganju izkušenjskih točk lahko hitro zašuštrate svojega junaka do te mere, da postane nekoristen. Zato je morda pred začetkom igranja pametno pobrskati po spletu za optimalno sestavo vašega lika, če pa med igranjem res zavozite, lahko vseeno za prgišče zlatnikov zopet razporedite veščine svojih junakov.
Igra je narejena po namizni igri Pathfinder. Ta ni tako znana, kot denimo Dungeons & Dragons, a če ste denimo igrali Baldur’s Gate in se vam vsaj približno sanja, kaj pomenijo določene statistike, potem prehod ne bo preveč težak. Nabrane izkušenjske točke lahko razporedite v tipične statistike kot so moč, vzdržljivost, mobilnost, skrivanje po sencah in podobno. A bolj pomembne so dejanske veščine, ki jih je cel kup in bodo pomembno vplivale na vašo učinkovitost v boju. Tako boste lahko svojega heroja izurili v boju s točno določenim orožjem, kot je denimo navaden meč, buzdovan, sulica ali pa gorjača. Potem se je treba osredotočiti na vejo razvoja. Če boste tank, potem je pametno izuriti vašo zmožnost nošenja težkega oklepa ter se osredotočiti na boj z orožjem in ščitom. Delitelji škode raje posezite po hitrih orožjih kot so noži ali pa lahki meči, tu pa je dobro tudi vložiti pike v sposobnost nošnje po enega orožja v vsaki roki. Potem so tu seveda še magi in zdravilci, ki ob stopnjevanju pridobivajo defenzivne in ofenzivne uroke, te pa lahko začinijo še z dodatnim orožjem od daleč kot je lok ali samostrel. Kombinacij je res ogromno in kakšen novinec se zna ob vsej teh vsebini ustrašiti, a zadeva spet ni tako težka, da bi zahtevala nekajurno študiranje v slogu Crusader Kings 2.
Ena od značilnosti cRPG-jev je tudi ogromno branja in Pathfinder tu zagotovo ne zaostaja za tistimi največjimi predstavniki tega žanra. Branja je za eno pošteno fantazijsko buklo in večino spremljanja zgodbe boste spremljali ravno v klikanju po dialogih. Ena večjih napak cRPG žanra je to, da vam vsak naključni prebivalec želi razložiti celotno zgodbo sveta, zraven pa vam še zaupa vse svoje težave. Pathfinder se tem težavam ne izogne, a ni spet tako hudo. Svet je zanimiv in pester, dogajanje pa spremlja zanimivo politično dogajanje med različnimi ljudstvi, tako da spremljanje dolgih dialogov ni muka. Dobra novica je tudi to, da nosijo pomembne točke pogovorov hitro klikabilne, Wikipedia vnose, ki poenostavijo spremljanje dogajanja. Recimo, da vam neki NPC razlaga dogajanje v deželi Restov, a ste pozabili, kje je to. Preprosto kliknete besedo “Restov” in že lahko na hitro obnovite znanje. Ta sistem smo že videli v Pillars of Eternity in Tyranny igrah, tu pa je tudi več kot dobrodošel. Človek se ob poplavi vseh informacij hitro izgubi in prištejte k temu še to, da ima vsak karakter svojega Boga in hitro lahko začnete v mislih mešati informacije.
Med svojim potovanjem bomo naleteli tudi na nekaj zanimivih likov, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjih avanturah. Vsak od njih ima svojo zgodovino in svoje želje, ob pridnem pogovarjanju pa boste razkrili tudi njihove stranske naloge. Čeprav so na prvi pogled malce klišejski, saj imamo jeznega barbara, bradatega škrata in lepo vinilko, vsak od njih pod površjem skriva globino. Jezni barbar je ženska, ki se želi dokazati, da ni samo za v kuhinjo. Plemeniti vitez je prelepa punca Valerie, ki želi svetu pokazati, da je še kaj več kot samo lep obraz, tista vilinka pa je pobegli suženj, ki so jo mučili zaradi njene sposobnosti čaranja. Sicer bi si želel, da bi bili njihovi dialogi bolj dinamični, saj so med sprehajanjem po svetu povsem tiho in med sabo spregovorijo samo takrat, ko postavimo taborišče za obnovitev zdravja in urokov.
Velik del izkušnje tvori tudi upravljanje vašega kraljestva. Igra ne nosi naslova Kingmaker kar tako, saj boste morali nadgrajevati utrdbo, skrbeti za nove stavbe in te nadgrajevati, zavzemati nova območja in na posebne odprave pošiljati svoje svetovalce. Vsake toliko boste morali sprejeti tudi kakšnega pomembnega gosta in vaša odločitev bo pomembno vplivala na nadaljnji potek igranja. Takšen graditeljski aspekt ne bo pogodu vsem, a je nekaj povsem novega v svetu cRPG-jev. K sreči lahko upravljanje kraljestva nastavite na samodejno in v tem primeru se vam s tem delom sploh ne bo treba ukvarjati.
Poglejmo si še tehnično plat. Pathfinder: Kingmaker ni ravno ne vem kakšen lepotec in po grafični plati ga prekašata tako Pillars of Eternity 2 kot tudi Divinity: Original Sin. Zadeva sicer ni nagnusna, a vidimo lahko, da razvijalec za igranje z grafiko ni imel visokega proračuna. Prav tako je že od originala v igri prisoten čuden hrošč v animaciji, da če napademo nasprotnika samo z enim orožjem v roki, bo drugo držal, kot da ima v njej neviden ščit. Zadevo bi po vsem tem pretečenem času lahko že enkrat popravili. Glasbena podlaga je dobra in primerno fantazijska, a vsi dialogi nimajo zvočnih govorcev. Zvočno upodabljanje boste slišali samo ob najbolj pomembnih dialogih, za ostalo pa se boste morali zateči k branju. Nekateri to preferirajo in ni preveč moteče, a dejstvo je, da smo tudi pri cRPG igrah navajeni na zvočno podajanje dialogov.
To je nekako to, kar sestavlja Pathfinder: Kingmaker, čas je, da se osredotočimo na novosti iz Definitive Edition.
Najbolj pomembno je to, da je igra sedaj na voljo tudi za konzole. Razvijalec je lepo prilagodil uporabniški vmesnik na kontroler in rezultat je veliko boljši kot pa pri leni predelavi Pillars of Eternity. Podporo za kontrolerje so dobili tudi PC igralci, a nekje se je zalomilo in Xbox One krmilniki preprosto ne delujejo. Minilo je več kot teden od izida, popravka pa še vedno ni nikjer.
Konzolna verzija je uvedla tudi nov sistem bojevanja. Pathfinder: Kingmaker je namreč vseboval realnočasovni boj s pavziranjem in to bi bilo na kontrolerju presneto zoprno opravilo. Zato so se odločili vnesti potezni način, kjer poteze opravljamo izmenjujoč in igra tako postane nekaj povsem drugega. Za boj si lahko vzamemo čas in nov sistem so dobili tudi PC igralci. Priznati moram, da je potezni način veliko bolj uživantski, se pa čutijo v njem pomanjkljivosti. Igra namreč vsebuje veliko spopadov z nasprotniki, ki bi jih prej odpravili v samo nekaj sekundah. Preprosto si označil svojo druščino in kliknil na nasprotnika in žurke je bilo konec. Potezni način te boje hudo razvleče, saj moraš čakati na potezo vsakega posameznika, kar zna trajati. Poleg tega se tu včasih zgodi kakšen hrošč, ko vaš karakter preprosto ne izvede zapovedane poteze, vidimo pa lahko tudi druge manjše pomanjkljivosti, kot so denimo portreti v čakalni vrsti, saj pri nekaterih preprosto manjka prikazna slika.
Definitive Edition v en paket zapakira vse štiri do sedaj izdane DLC-je, ki lepo razpotegnejo že tako dolgo izkušnjo. Vse skupaj boste za nizko ceno tako dobili igro, v katero lahko zlahka vložite do 100 ur. Vsebine vam dolgo ne bo zmanjkalo, kar je raj za RPG navdušence in mora za nepotrpežljive.
Pathfinder: Kingmaker je tako resnična starošolska izkušnja, ki pa je ne bodo pozdravili ravno vsi. Za preigravanje takšnega naslova potrebujete potrpljenje, priporočeno pa je tudi to, da uživate v igranju vlog. To ni neki Witcher, saj je največji poudarek na taktiki, pametnem vlaganju razvojnih točk in uživanju v branju zgodovine fantazijskega sveta. Veterani, ki ste iskali svoj nov Baldur’s Gate zalogaj, se boste hitro prepustili toku domišljijskega igranja vlog, novinci pa boste morda našli ljubezen do posebne sorte RPG-jev, za katero se sploh niste zavedali, da jo v sebi gojite.
