Kar malce smešno je, da ob prvi napovedi Cyberpunka leta 2012 naša stran sploh ni nosila istega imena, ampak smo jo takrat poznali Gaming.si. To je bilo že toliko časa nazaj, da se sploh ne spomnim, kakšen je bil vizualni izgled strani, spletno življenje pa je bilo povsem drugačno (Discord denimo takrat sploh še ni obstajal in v trafiki si lahko kupil Jokerja).
Zato sem kar malce težko verjel, ko mi je razvijalec CDPR teden pred izidom poslal kopijo igre za recenzijo in sem dejansko videl pretakanje gigabajtov na svoj trdi disk. Tu je igra, ki je v poljskih pisarnah nastajala toliko časa, da so nekateri ljudje v tem času iz nedolžnih otrok dozoreli v čisto prave 18-letnike in igra, ki je bila v zadnjih letih tolikokrat prestavljena, da je njen izid postal tarča posmehovanja.
A špil je vendarle izšel, vendar pa je hitro jasno, da bi zadeva potrebovala vsaj še nekaj mesecev v pečici. CD Projekt RED je namreč dostavil odlično RPG izkušnjo v odprtem svetu, ki pa za vedno okrušena zaradi poplave hroščev.
Razvojna ekipa: CD Projekt RED
Založnik: CD Projekt RED
Platforme: PC, PS4, X1, XSX
Datum izida: 10.12.2020
Cena: 53,48 € (Eigre.si)
Žanr: RPG
VIDEO RECENZIJA
OPOMBA: recenzija velja za PC verzijo. Če iščete recenzijo za PlayStation 4 ali Xbox One, potem končno oceno znižajte za vsaj pol pike, če ne več, saj tam igra komaj preseže 20 sličic na sekundo. Primerjavo konzolnih verzij najdete tule.
Naj prvo opozorim, da se je razvijalec lotil izdaje te recenzije na precej čuden način. Kot prvo smo mediji dobili opisovalske kopije, a vsi po vrsti striktno za PC, nato pa se je začela zmeda z Day 1 popravkom. Nekatere publikacije so ga prejele, nekatere ne. Mi ga denimo nismo dobili, saj je razvijalec v sporočilu samo zapisal, da je igra vsebinsko končana, a ni primerna za testiranje optimizacije. Druge publikacije, ki so popravek prejele, pa so dobile sporočilo, da je popravek podoben tistemu, ki ga bodo igralci prejeli ob dnevu izida. Skratka, cel glavobol je na koncu zapisati, kakšno izkušnjo bodo prejele končne stranke.
Day 1 popravek gor ali dol, jasno je, da bo končnim igralcem izkušnjo zagrozila poplava hroščev, ki sem jih ob igranju zabeležil preprosto preveč, da bi razvijalcu uspelo pokrpati vse luknje. Osebno sem precej toleranten do hroščev: navsezadnje sem dolgo nazaj igral World of Warcraft na privatnih strežnikih, kjer so bile pravilno delujoče skripte bolj izjema kot pa pravilo tako da je moje toleranca za programerske bedarije precej visoka.
Vendar pa tudi meni vsi ti žužki, ki so se mi pojavili med mojo 40 urno izkušnjo, niso mogli izginiti izpred oči. Lebdeči predmeti, NPC-ji ki se sprehajajo skozi pohištvo, nedelujoče animacije in predmeti, ki jih zaradi neznanega razloga ne moreš pobrati, so stvari, ki jih boste med igranjem srečali. In to večkrat. Te stvari se dogajajo neprestano in dejansko sem že začel pri vsaki nalogi pričakovati vsaj eno nedelujočo zagato. Zanimivo je, da se te stvari dogajajo tudi pri glavni štoriji in pri tistih najbolj pomembnih štorijalnih trenutkih. Dvakrat mi je sredi pomembne sekvence crknila osvetljava cele scene, najbolj zabavno pa je bilo, da je pri eni od najbolj pomembnih sekvenc glavnemu akterju preprosto umrla animacija, zato je preprosto drsal po tleh. Nekaj časa je smešno, a potem začne že dobro načenjati živce.
Kar je velika škoda, saj je Cyberpunk 2077 odlična RPG izkušnja. Odprti svet, ki ga je skupaj sestavil CDPR je neverjeten. Mesto Night City in njegova okolica preprosto zaživita pred našimi očmi in vidi se, da je razvijalec veliko sredstev vložil v izdelavo odprtega sveta, ki ga je veselje raziskovati. Okolica je sicer manjša od kakšnega Assassin’s Creeda, vendar pa veliko bolj izpopolnjena in predvsem vertikalna. Night City vsebuje polno majhnih ulic, stolpnic in nepregledno število sob, ki kar čakajo naše raziskovanje, vse to pa opravljamo brez kakršnihkoli nalagalnih zaslonov. Prebivalci se sprehajajo, plešejo, na nekaterih mestih pretepajo ter gledajo v ogromne oglasne panoje, ki so vzeti naravnost iz Bladerunnerja.
Med prostim sprehajanjem boste naleteli na kakšno zanimivo presenečenje, kot je denimo prevrnjen avtomobil, ki ga je zagradila policija, ta pa tam preiskuje razloge nesreče. Okoliške tolpe postavajo naokoli in izzivajo vsakega, da si jih pobližje ogleda, če bi imeli radi zlomljen nos. Svet Cyberpunka vam da takoj vedeti, da je prihodnost tehnološko dovršena, a prepad med višjim in nižjim slojem prebivalstva je večji kot kadarkoli prej in težko boste našli koga, ki pod površjem ne skriva kakšnega greha.
To usranost sveta spoznate skozi spoznavanje glavne zgodbe. Na začetku ustvarite svoj karakter, ki mu lahko podrobno oblikujete fizične lastnosti ter se nato odločite za svoj štart. Ponujeno vam je življenje Nomada, uličnega bandita ali pa uredniškega delavca, ki se nahaja v samem osrčju korupcije. Ti začetki so lep povod za nadaljnje preigravanje, vaš izvor pa bo večkrat prišel do koristi pri vseh točkah glave zgodbe in stranskih aktivnostih. Kljub temu sem pričakoval malce več raznolikosti na začetku. Izbral sem si Nomada, ki svoje življenje začne izven okovov mesta in želel sem si kakšno uro ali dve opravljanja nalog, preden bi se ves zaprašen pojavil pred vrati Night Cityja, kjer bi začel svoje novo življenje. A na žalost je prvi del opravljen v vsega pol ure in eno sekvenco kasneje že plešemo v diskaču sredi mesta. Občutek imam, da je CDPR tu sekal vsebino kot za stavo, saj bi bil ta začetek odličen povod za predstavitev našega karakterja, ki je znan samo pod vzdevkom V.
V je namreč precej zanimiv možakar. Je najemnik, ki je sicer dober fant, ampak tudi njega je pokvarila korupcija in umazanost nočnega mesta. Na začetku mu je pomemben samo denar, vendar pa se v preobratu zgodbe kmalu začne boriti za svoje življenje. Kot da to ne bi bilo dovolj, se v našem življenju pojavi tudi Johnny Silverhand, ta pa ni resničen človek, ampak poosebljena simulacija borca za pravico iz preteklosti, ki živi v naši glavi. Johnny je na začetku precej zamorjen poba in za dosego svojega cilja bi uporabil vsa sredstva, pa čeprav mora ob tem kdo umreti. To vam tudi poskuša dopovedati skozi različne trenutke v zgodbi in od vaših odločitev je odvisno, ali boste padli pod njegov vpliv ali pa ga spravili na stran pravice in spremenili njegovo mišljenje. Prerekanje se odvija samo v vaši glavi, zato boste skozi igranje velikokrat našli v zapletih, kjer bo kakšen karakter od vsa zahteval odločitev, vi pa se boste morali najprej posvetovati s svojim namišljenim kompanjonom.
Štorija je dobra in k sreči ni preveč razvlečena in jo boste lahko dokončali v nekako 25 urah. Vendar pa to še zdaleč ni vsa vsebina, ki jo ponuja igra. Da vam kmalu ne bo zmanjkalo opravil vam ob svojem odprtju zapove že mapa, ki je posejana z različnimi aktivnostmi. Vendar pa pretiravanja ni, tako da ste lahko brez skrbi, da bi morali loviti kakšne zakopane zaklade v slogu Witcherja 3. Najbolj pomembne so stranske naloge, ki jih je cel kup in vsaka od njih ponuja različno vsebino. Gre za najemniške misije, ki vam jih izda vaš “fixer”, ob uspešni opraviti pa boste nagrajeni z orožjem in obogatenim bančnim računom. Naloge največkrat zahtevajo ubitje določene tarče, rešitev karakterja ali pa odtujitev predmeta. Standard torej za RPG igre in čeprav se nekatere naloge čutijo manj izpopolnjene kot druge, je vseeno ukvarjanje z njimi dovolj podrobno, da boste pristaši zgodbe in nalog, ki imajo dejansko neki pomen, več kot potešeni.
Pri glavnih in stranskih misijah najbolj navdušijo različni pristopi. Poglejmo si tipično situacijo: v hangarju se nahaja tarča, ki jo je treba spraviti v onostranstvo, a najprej se je treba prebiti do nje, saj je obkrožena s stražarji in varnostnimi kamerami. Zadeve se lahko lotimo skrivalniško in se počasi prikrademo za hrbet vsakega stražarja, ga potihem odstranimo in skrijemo truplo. Za kamere preklopimo v hekerski način in jih onesposobimo, svoje sposobnosti hekanja pa lahko uporabimo tudi drugod: vdremo v reflektor in s tem zamotimo stražarja, ali pa mu nastavimo eksplozivno presenečenje, ki se sproži, ko se nesrečnež približa določeni točki. Seveda lahko vse skupaj vržemo vstran, izberemo orožje in pobijemo vse kar se premika v našem vidnem polju, vključno s tečnimi kamerami. Lahko pa tudi kombiniramo pristope, vsake toliko pa lahko najdemo tudi alternativno pot skozi kakšne požarne stopnice ali pa odpremo zarjavela vrata, če so seveda naše statistike dovolj visoke za kaj takega. Če ste denimo igrali kakšno Deus Ex igro, potem bo vam bo takšno igranje znano, le da ga tokrat opravljate v odprtem svetu.
Tiholazanje bi bilo lahko boljše, saj so sovražniki precej zabiti in se zanašajo samo na pregledovanje vidnih con in vam vse preradi nastavijo hrbet za hitro odpravitev. Če vas že odkrijejo, se začne strelska akcija, ki pa je presenetljivo zadovoljiva. Na razpolago imate celo četo orožij z različnimi statistikami, pri vseh pa največ štejejo streli v glavo. Če si zaželite bolj konkretnega obračuna, lahko poprimete za kakšno hladno orožje tipa katana in začnete s sekanjem glav. Boj s temi orožji od blizu je preveč zmeden in škoda, da nam igra takrat ne omogoči preklopa iz zakoličenega prvoosebnega pogleda, ki bi omogočil lažje nadzorovanje akcije. Pri boju lahko uporabite tudi različne tipe granat – tu še posebej prav pridejo EMP bombe za najbolj trde pločevinaste robote. Znalcem RPG žanra na začetku priporočam izbiro višje težavnosti, saj boste ob normalni prejemali kredite, strelivo in zaloge zdravja kot za stavo. Vse crkne prehitro in tudi šefi so na tej težavnosti hitra žrtev strelov v glavo, za njih pa ne potrebujemo nobenih predpriprav.
Cyberpunk 2077 ne bi bil RPG, če ne bi vseboval izdatnega nadgrajevanja karakterja. Izkušenjske točke lahko vlagate v osnovne statistike za moč, reflekse in skrivanje, dodatne točke pa lahko nato še vlagate v posebne sposobnosti pri skrivanju, streljanju in raziskovanju. Prostora za vlaganje pik je več kot dovolj, tako da vam pri enem skozihodu ne bo zmanjkalo zanimivih veščin, v katere se splača vložiti izkušnje. RPG veja prinaša tudi opremljanje vašega lika, tako da lahko nase navesite različne kibernetične izboljšave in oblačila, ko so kape, maske, hlače in majice, vse to pa prinaša s sabo tudi izboljšavo statistik. Sicer boste svojo opremljenost videli bolj redko, saj igra omogoči preklop v tretjo osebo samo ob vožnji avtov in motorjev, a takrat izpade toliko bolj kul.
Cyberpunk 2077 ima sicer počasen začetek, saj je to spet ena tistih iger, kjer mora biti vsaka interakcija podrobno animirana, kar je zamudno in začne najedati. A ko se igra enkrat odpre in razširi svoja krila, potem lahko končno vidite, kam je šel ves razvojni čas. Navdušeni boste vse do konca, kjer vas čaka več različnih zaključkov in to je ena od tistih iger, ki zahteva večkratno preigravanje, igralni čas pa se brez naprezanja razpotegne čez 100 ur.
Zaradi hroščev in malce pomanjkljivih stranskih nalog sem kolebal med oceno 3,5 in 4, a klinc gleda – to usrano leto 2020 si zasluži malce pozitive, poleg tega pa se je CDPR v preteklosti že izkazal s svojo podporo izdelku po izidu, zato ne dvomim, da bodo žužki odpravljeni in da nas bo čez pol leta ob namestitvi igre pričakala drugačna in bolj bogata izkušnja. Ki je vredna preigravanja že danes – le nadgradite svojo potrpežljivost za vse hroščate traparije.
