Star Wars: The Old Republic

Reči, da je bil The Old Republic (oz  SWToR) špil, ki je bil pričakovan, bi bilo podcenjevanje te besede. Igra je bila v nastajanju debelih 6 let, tako da so igralci pričakovali revolucionarno igro v RPG ter MMO zvrsti. Kako naj ne bi? Igra je imela vse lastnosti uspešnice.

Bogato in znano okolje Star Wars znamke? Kljukica.

Neomejen proračun? Jep.

Priznanega in kvalitetnega razvijalca? Res je.

Le ta je Bioware,  studio odgovoren za par nadmočnih naslovov v RPG zvrsti ter (kar je še posebej pomembno), avtor  igre Star Wars: Knights of The Old Republic, ene najboljših FRP iger nasploh, ki tudi služi kot nekakšen predel MMO igri The Old Republic.Že takoj v uvodu nam je dano vedeti, da ta igra ni šparala z denarjem. 200 milijonski proračun je tu zelo viden.  Spektakularna začetna sekvenca, vredna svojega filma,  nam nakaže boj med Sithi in Jediji, iz katere lahko tudi izvemo osnovno premiso zgodbe.

Namreč, The Old Republic se odvija tisočletja pred dogodki iz (pre)znanih filmov, kjer Sithov in Jedijov mrgoli na vsakem koraku in je vsesplošna vojna vedno za vogalom. Vendar pa silovih tečneži niso edini bojevniki širom te galaksije, kar izvemo takoj, ko skočimo na ustvarjanje igralnega lika.Najprej se odločimo za svojo pripadnost. Bomo zlobno zlobni Sith ali dobričina iz Republike?Nato sledi izbira bojevalnega razreda, kjer lahko nastopamo v koži bojevnika, ki se poslužuje uporabe žaromečev;  čarodeja, ki se zanaša na uporabo Sile; najemnika, agenta ter šunjača, ki pa se fokusirajo na boj z strelnimi orožji. Vsak razred ima svoje igralne mehanike in se igra povsem unikatno. Je pa treba reči, da so si razredi skoraj isti na vsaki strani. Torej bojevnik na temni strani bo imel iste sposobnosti kot tisti na svetli, samo imena le teh se razlikujejo. Pač, uravnoteženost ima svojo ceno. Ima pa vsak razred še svojo napredno obliko, kjer se odločimo kakšno specifično vlogo bi radi igrali med napredovanjem ter v končni igri oz med opravljanjem »raidov«:

Bojevnik je lahko tank ali pa močan delilec poškodb, čarodej je lahko zdravilec ali pa raje uporablja Silo v navezi s skrivanjem…  Razvoj karakterjev je res močna plat igre in iz začetnih ubogih 4 razredov, naenkrat postane spoštljivih 8 različnih vlog za  skozihod čez igro.

SWTOR1

Izberemo še ime in hajd v igro…. ammm loading pred igro.

Če bi izbral pri Swtor-ju eno lastnost, ki močno izstopa, je to njegova zgodba.

Ko začnemo igro in opravimo prvih par nalog, imamo občutek, da igramo samoigralsko igro! Kar je še posebej navdušujoče za oboževalce predhodnih iger, saj prvih par ur praktično igramo težko pričakovane (in kasneje preklicane) Knights of The Old Republic 3.

Vsak razred ima svojo zgodbo in svoj začetni planet in treba je reči, da je to resnično nekaj prelomnega v zvrsti MMO iger. Seveda so že druge igre nudile rahlo nelinearnost v igrah vendar to kar nam postreže SwToR je nekaj posebnega.

Ne samo, da ima vsaka stran svoje začetne planete ampak ima tudi čisto vsak posamezen razred svojo štorijo. To je 8 različnih zgodb za vsak lik kar omogoča ogromno različnih skozihodov čez igro!

Seveda pa vse le ni tako prelomno.

Res je, da špil ponuja toliko različnih štorij vendar pa so postranska opravila še vedno ista za vsak razred. Le teh misij je res ogromno, vendar pogosto niso preveč originalna.

Pohvaliti je treba glasovno podajanje za vsak lik, kar so poznavalci BioWara tudi pričakovali. Vsi dialogi so profesionalno odžrebrani (vključno z našim), kar res pripomore k splošnemu vzdušju. Ponuja igra pa tudi različne podnaloge pri skoraj vsaki nalogi. Denimo, da se odpravimo pobrati 10 skrinj z orožji. Med ropanjem skrinj pospravimo še naokoli stoječega stražarja in nenadoma se pojavi dodatna naloga, ki nam zada pobitje še 10-tih stražarjev za dodatne izkušenjske pike. Zanimiva mehanika, ki popestri opravljanje misij.

Ker znajo biti naloge težke in ker v vesolju ni luštno biti sam, so nam razvijalci priskrbeli spremljevalce. Te dobimo med opravljanjem glavne zgodbe in vsak ima različne lastnosti; od zdravilcev, podpore ter zadajalcev škode. Pomembni so tudi, ko nalogo končamo in se odpravimo po našo nagrado. Glede na izbrane odločitve pri dialogih pri njih dobivamo oz izgubljamo pike, kar privede do tega če nas marajo ali ne. Če nas, potem je celo možnost romance z njimi in prislužitev parih dodatnih  kosov opreme. Če nas ne, pa posledic ni. Žal je interakcija z njimi narejena precej šlamapasto. Liki se nam bojo pridružili ne glede, če mi to hočemo ali pa ne. Tudi kasneje nimamo opcije, da bi jih brcnili iz ladje oz jih vsaj olajšali življenja. Škoda.

SWTOR2

MMO seveda ni MMO, če ne bi ponujal boja med igralci.

V SwToRju je to izvedeno solidno. Kadarkoli lahko kliknemo na ikono WarZone, ki nas postavi v čakajoča vrsto za boj v areni. Vendar pa nas tam ne čaka samo slepo mahendranje po nasprotnih igralcih, ampak je potrebno mnogokrat nadzorovati nadzorne točke, ki našo ekipo pripeljejo do zmage.

Druga varianta je Huttball, odštekana verzija ameriškega  nogometa, kjer si igralci v arenah podajajo žogo in skušajo doseči zadetek, medtem ko se izogibajo lavi, bazenom kisline ter strelam Sile od nasprotnih igralcev. Luštno in osvežujoče.

Star Wars ni Star Wars brez vesoljskih bitk. Zato poskrbijo misije, kjer prevzamemo nadzor nas svojim vesoljskim plovilom in skušamo izpolniti zadane cilje. Ti navadno obsegajo sestrelitev določenega števila sovražnih plovil, spremljanje in ščitenje drugih ladjic ter uničevanje vesoljsih postaj. Za vse to dobivamo izkušenjske pike ter opremo, s katero naše plovilo tudi nadgrajujemo.

Kaj pa endgame, bog in batina vseh MMO-jev? Hja, pač standard za industrijo in nič novega. Med nabiranjem izkušenjskih nivojev lahko preko priročnega vmesnika za iskanje skupine, opravljamo razne »flashpointe« oz po domače, raide. Kar nekaj jih je in treba je reči, da so interesantne, imajo zgodbo in ponujajo rahlo nelinearnost v dialogih. Kasneje se nam odklene tudi možnost »nightmare«, kjer  lahko opravljamo težje inačice teh raidov za boljše nagrade.

SWTOR3

Do tu vse lepo in prav. Začnejo pa se problemi, ko začnemo primerjavo z World of Warcraft.

 

Z posnemanjem konkurence ni nič narobe, vendar pa SWToR pretirava, saj v nekaterih pogledih naravnost kopira Blizzardovo uspešnico. Praktično vsak vidik igre, od uporabniškega vmesnika do načina podajanja nalog oz questov, je isti z rahlimi variacijami. Zadeva gre tako daleč, da so celo bližnjice na tipkovnici iste! Res škoda, da razvijalci niso imeli poguma in odločnosti, da bi odplavali od standardne WoW formule in naredili nekaj zares frišnega.

Končna sodba je težka, saj je različna glede na vrsto igralca.

 Če ste oboževalec  Sile in predvsem prejšnjih iger Knights of The Old Republic, potem odločitev težka bila bo ne. SWToR je dostojen naslednik teh dveh iger in ponuja obilico zabave v rahlo drugačni igralni mehaniki.

Kaj pa ostali? Če vam je všeč MMO recept iz Blizzardove kuhinje ampak vseeno marate vsaj malo spremembe, boste tu našli nov topel domek. SWToR inovira ravno dovolj, da vse skupaj ne izpade samo WoW z žaromeči, kar bo za nekatere dovolj.  Na revolucijo v žanru pa bo potrebno očitno pa še počakati.

 

Vaša reakcija na članek?

BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Sveže objave

Iron Harvest – Recenzija | Retrofuturistična prva svetovna vojna

Iron Harvest je novi strateški naslov razvijalca KING Art Games in založnika Deep Silver. Ta razvojni studio je sicer znan predvsem po...

Prva smrtna žrtev digitalnega hekerskega napada

Hekerski napadi so lahko za razna podjetja zelo boleča, a še vedno je vse samo digitalno in škoda, ki jo utrpijo, se...

Myst predelava dobila svoj prvi napovednik

Ime Myst je verjetno znano samo veteranom in pa retro navdušencem, vendar pa je ta igra leta 1993 navdušila praktično vsakega PC...

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!