V Offworld Trading Company za razliko od velike večine realno-časovnih strategij fokus ni na bojevanju. Enot (razen transportnih ladij) sploh ni, kar zna marsikoga zmesti. Namesto tega je fokus ekskluzivno na ustvarjanju dobičkonosnega podjetja, pridelavi dobrin, trgovanju in sabotiranju nasprotnikov. Kljub temu, da je izšla pred tednom dni, je bila že dobro leto pred tem na voljo preko Steam zgodnjega dostopa in je zbrala kar nekaj pristašev, od katerih imajo številni že več kot 100 ur igralnega časa, nekateri celo več kot 1000.
Razvojna ekipa: Mohawk Games (ZDA)
Založnik: Stardock
Spletna stran: https://offworldgame.com/
Steam: https://store.steampowered.com/app/271240/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=4kYiLS0L91A
Operacijski sistemi: Windows 7, 8, 8.1, 10, Mac OS
Datum izida: 28.4.2016
Cena: 39.99€ (Trenutno znižana na 29.99€)
Zvrst: Realno-časovna strategija
Video Pregled
Trgovanje v vesolju
Postavi vas v vlogo vodje CEO ene izmed korporacij na Marsu, vaša osrednja naloga pa je ustvarjati profit in izriniti vse konkurenčne korporacije. To dosežete z odkupovanjem njihov delnic, če namreč kupite več kot 50% delnic konkurenčnega podjetja, to izpade, obstoječa infrastruktura pa postane vaša last (ne neposredno, ustvarja dobiček za vas). Seveda se lahko nasprotnik temu izogne. Če ima v lasti vsaj 50% delnic, je možno nad njim izvesti le sovražni prevzem, za katerega potrebujete ogromno denarja, saj morate naenkrat kupiti vse preostale delnice po dvakratni ceni.
Zemljevid je dokaj majhen in neobljuden z izjemo nevtralne kolonije. Ta potrebuje za razcvet različne materiale, s tem pa vpliva na trg. Igralci lahko zanjo dokupijo razne prizidke, ki jo počasi povečujejo in tako povečajo tudi porabo. Edina druga stvar na mapi so še nahajališča surovin, ki se razlikujejo po rodovitnosti. Tako obstajajo nahajališča vode, železa, aluminija, silikona in ogljika, zraven osnovnih materialov pa lahko štejemo še elektriko, ki je proizvedena s pomočjo različnih vrst elektrarn. Za razliko od ostalih surovin se ne shranjuje, višek in pomanjkanje pa se avtomatično proda oz. kupi.
Življenje na Marsu
Ker je število stavb omejeno glede na stopnjo vašega glavnega štaba, nikoli ne boste mogli pridobivati vsega. Osnovne surovine je možno predelati v dodatnih 7 materialov, ki imajo navadno višjo vrednost. Vsaka surovina ima namreč ceno, ki niha glede na dobavljivost, porabo ostalih podjetij in kolonije ter naključnih dogodkov, kar naredi trg dinamičen in dokaj nepredvidljiv. Na ceno lahko vplivate tudi s pomočjo posebne stavbe, s katero lahko v zameno za plačilo enemu izmed materialov zvišate ali znižate ceno.
Skupaj obstaja pet posebnih zgradb, ena služi za registracijo patentov, druga za nadgrajevanje zgradb, tretja vam služi denar, četrta spremembi cen, zadnja pa omogoča pošiljanje materialov v vesoljski trg. Tam so cene povsem drugačne in navadno višje, je pa treba vsako pošiljko tudi plačati. Prav tako bo pogosto tarča nasprotnih igralcev, saj omogoča izredno visok dobiček.
Na začetku je potrebno najti pravo lokacijo za štab, ki deluje kot glavna centrala. Vanj namreč priteka vsa proizvodnja, tako da je postavitev izredno pomembna. Izbirate lahko med štirimi različnimi frakcijami, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti:
- Znanstvena lahko zgradi predelovalnice direktno na surovih materialih, patente pridobi 50% hitreje in ima zaščito pred EMP napadi.
- Robotska ne potrebuje kisika, uporablja v večini primerov namesto goriva elektriko in dobi bonus, če so predelovalnice postavljene zraven zgradb, ki pridobivajo zanje surove materiale.
- Smetarska ne potrebuje železa ali jekla, lahko uporablja črn trg pogosteje in dobi predčasen bonus za vse dogodke.
- Ekonomska lahko zgradi na vsako stopnjo dodatno zgradbo, potrebuje za gradnjo 50% manj jekla, njihove enote pa potujejo 50% hitreje.
Večina planeta je v različnih odtenkih rjave barve, kar za Mars ni nepričakovano
Zahrbtni kot slovenska vlada
Seveda pa nobena simulacija trgovanja ne bi bila popolna brez sabotiranja nasprotnika. Na voljo je kar nekaj različnih načinov, od piratov, magnetnih neviht pa vse do upora delavcev in podzemnih eksplozij, ki zdesetkajo nahajališča surovin. Zaradi velike izbire bo vsak našel svojo najljubšo, vsaka pa je učinkovita v določenem primeru. Seveda niso vse sposobnosti namenjene sabotaži. Nekatere vam dajo različne bonuse, druge služijo zaščiti. Osebno se mi je zdel zelo zanimiv plašč, s katerim “skrijete” eno izmed zgradb pred nasprotnikom.
Zelo zanimivi so tudi patenti. Vsakega lahko patentira le en, služijo pa različnim bonusom. Čeprav jih sam večinoma nisem uporabljal, so vseeno zelo koristni. Eden izmed njih naprimer omogoča direktno teleportacijo materialov, tako da ladje niso več potrebne, medtem, ko drugi omogoči skladiščenje elektrike. Imajo kar velik vpliv na igralni stil, tako da še dodatno povečajo taktično globino ter povečajo unikatnost.
Za razliko od patentov so nadgradnje bolj klasične. Vsaka da bonus v %, tako da, čeprav so koristne, niso kaj preveč zanimive in nimajo preveč očitnega vpliva. Sam sem jih večino časa povsem ignoriral, saj je tudi to možno, ker je taktik za zmago ogromno.
Brez milosti
Od treh igralnih načinov mi je bila najbolj všeč kampanja (druga dva sta še hiter spopad in dnevne misije). Med seboj se tekom tedna dni pomeri 7 korporacij. Vaš cilj se bo razlikoval glede na dan, sprva se boste borili za last nad osrednjo kolonijo, nato bodo korporacije z najnižjo vrednostjo delnic počasi izpadle, na koncu pa se bodo med seboj spopadle zadnje tri. Za razliko od klasičnega načina tu ne boste imeli na voljo vseh zgradb ampak boste lahko te kupili in nadgradili med misijami, prav tako pa boste z zmagami pridobili različne bonuse, ki trajajo do konca kampanje.
Zelo koristno je tudi ustavljanje časa, ki pa je na voljo le v eno-igralskem načinu. Ob boju z drugimi igralci boste morali razmišljati hitreje, prav tako pa boste morali biti bolj pozorni na vrednost surovin. Drugače je večigralstvo dokaj zabavno, problem nastane le, ker se lahko ostali igralci spravijo nad enega in ta ne bo imel niti najmanjših možnosti, da se obrani. Zato lahko na primer dva prijatelja igrata “skupaj”, čeprav to ni bilo mišljeno. To rahlo oteži dobrodošla opcija, ki skrije imena igralcev, vseeno pa to ni 100% učinkovita rešitev. Seveda to nekako spada k temi igre, vseeno pa ni najbolj prijetno biti primoran igrati proti več igralcem, ki so sklenili neuradno zavezništvo.
Razen tega je večigralstvo navadno zelo zabavno, saj se igralci seveda obnašajo drugače od umetne inteligence. Ta namreč navadno ne zazna vaših namenov, medtem ko bodo igralci reagirali bolje in tako predstavljali večji izziv. Seveda pa to ne pomeni, da je umetna inteligenca zanič. Morda na nižjih težavnostih navadno res zapade v dolg, je pa zato težja kar kompetentna in tako z njo ni priporočljivo zobati češenj.
Grafična podoba je namenoma nekoliko otročja, veliko pa je različnih odtenkov rdeče. Ne ujema se ravno z zapletenostjo, saj igra zagotovo ni za otroke, prav tako pa tudi ne za ljudi, ki iščejo samo akcijo in ne marajo taktične globine. Motil me je predvsem uporabniški vmesnik, ki pokrije precejšen del zaslona, kar se mi zdi odveč. Tako je igranje na nižji resoluciji od 1920×1080 skoraj nemogoče, pa tudi na tej bo vidno polje manjše, kot bi bilo potrebno.
Glasbena podlaga je dobra in ne postane ponavljajoča. Čeprav so govorjeni deli robotske frakcije malce čudni (govor, generiran s pomočjo računalnika), so ostali govorni deli dokaj spodobni in ne postanejo nadležni. Malce mi je bil nadležen rahlo glasen zvok prodaje in kupovanja materialov, ampak se da to zlahka znižati v nastavitvah, kjer obstaja kar nekaj koristnih nastavitev, kar osebno rad vidim v vsaki igri.
