Najbrž ste že vsi slišali za SSD diske – Solid State Drive. Gre za diske, ki počasi, a vztrajno bolj tradicionalne HDD-je. Ampak tudi SSD-ji se vseskozi razvijajo. Vse bolj v veljavo prihajajo PCi-e SSD diski. Mnogim se zato pojavlja vprašanje, po čem se od navadnih SATA III SSD-jev sploh razlikujejo?
Preden odgovorimo na to si najprej, da bo vse skupaj lažje razumljivo, oglejmo razliko med HDD in SSD diski. Razlika je že v sami strukturi in delovanju. SSD diski delujejo po principu shranjevanja vaših datotek na notranjem flash čipovju, medtem, ko HDD diski uporabljajo okrogle plošče, prevlečene z magnetno snovjo. Za delovanje se morajo te plošče vseskozi vrteti pri visokih hitrostih. Kaj pa je sploh poanta teh plošč? Nad diskom je bralno-pisalna glava, ki je zelo približana tem ploščam in z njih bere podatke. Ker so podatki na različnih mestih, mora do teh mest priti. Zaradi tega so standardni HDD glasnejši, počasnejši in manj odporni na tresljaje. Ob prenehanju delovanja (ko “crknejo”), je podatke mogoče obnoviti, če res ni prišlo do večjih fizičnih poškodb. Ker je notranja plošča zelo občutljiva (tudi na prah), HDD diskov ni mogoče enostavno odpreti doma, saj že najmanjši tujek lahko povzroči okvaro. Zakaj pa so HDD diski še vedno v uporabi, kljub svojim mnogim slabostim? Omogočajo shranjevanje ogromnih količin podatkov za nizko ceno.
Že kar dolgo je na voljo alternativa, ki ji cena kar hitro pada – SSD diski. Dandanes skoraj vsi SSD-ji uporabljajo SATA III, standardni 3.0 format, ki je teoretično zmožen podatke prenašati s hitrostjo 6.0Gbit, ali 750MB na sekundo. V praksi sicer ne deluje tako hitro, a vseeno je razlika več kot očitna. Zagon (svežega) operacijskega sistema s takšnega diska bo navadno trajal manj kot 5 sekund, medtem, ko bo HDD za isto zadevo porabil tudi več kot 10 sekund. Največja prednost SSD-jev je tako višja hitrost, tišje delovanje, nič premikajočih se delov v notranjosti (torej večja prenosnost, zaradi česar so popularni v prenosnih računalnikih), daljši obratovalni čas in večja zanesljivost (cenejši diski so načeloma izdelani manj kvalitetno in tako malo manj zanesljivi). Sliši se idealno, a tudi ti diski niso brez slabosti. Če SSD disk odpove, je podatke nemogoče obnoviti, kapaciteta je v realnem cenovnem okviru manjša od 1TB, njihova cena napram HDD konkurentom pa se giblje tudi 10-krat višje za isto kapaciteto.
Vedno bolj popularni postajajo PCI-e SSD diski, ki gredo še korak dlje, saj za delovanje izrabljajo PCI-e režo, ki omogoča eno izmed največjih pasovnih širin v računalniku. Ta reža lahko podatke prenaša z hitrostjo do 15.75GB na sekundo. Sliši se neverjetno in tudi je, saj lahko ti diski delujejo zlahka delujejo s hitrostjo 1.5GB/s vse do 3.0GB/s (za primerjavo – navadni SSD lahko podatke bere s hitrostjo okoli 550MB na sekundo, piše pa okoli 500MB na sekundo).
Seveda so te hitrosti teoretične in se razlikujejo od modela do modela. Vseeno je očitno, da se klasični SSD diski počasi bližajo teoretični meji, ki jo nosi SATA priklop in če ne bo prišlo do večjega preskoka v tehnologiji, bo PCIe reža postala najbolj logični korak za hitrejše delovanje diskov.
Potem imamo tu še M.2 SSD diske, ki podatke namesto preko PCIe rež prenašajo preko SATA čipovja. Delujejo identično kot SATA SSD diski, le brez preko dejanski SATA kablov ali vrat. M.2 je tako le vrsta, podobno kot 2.5″ SSD ali 3.5″ HDD. Podatkovni tip (SATA ali PCIe) in signalni protokol (AHCI ali NVMe) sta namreč ločeni zadevi. M.2 diski lahko tako uporabljajo PCIe ali SATA reže. SATA in PCIe reže lahko uporabljajo AHCI, ampak le PCIe reže lahko uporabljajo NVMe. Tako so na voljo tri kombinacije: M.2+SATA+AHCI, M.2+PCIe+AHCI in M.2+PCIe+NVMe.
M.2 SSD diski se uporabljajo predvsem v prenosnih računalnikov in nekaterih ITX ploščah, saj zaradi pomanjkanja prostore ti nimajo PCIe rež. Tak disk je mogoče vstaviti tudi v PCIe režo preko adapterja, ki pretvori PCI-e M.2 SSD diske v standardni PCI-e 3.0 format, ki je na voljo na večini osnovnih plošč.
Na papirju PCIe SSD diski zvenijo skorajda božanske napram klasičnim SSD diskom. Ampak kako se izkažejo v resničnem svetu za povprečnega potrošnika?
Na žalost ta tehnologija zaenkrat še ni poceni. Za primerjavo podobne velikosti, Samsung-ov 500GB SSD vas bo stal okoli 160€, medtem, ko bo PCIe alternativa (950 Pro M) od vas zahtevala okoli 300€. Precejšnja razlika, zaradi katere se navadnemu uporabniku zaenkrat še ne splača razširiti diskovje na PCIe režo, razen, če uporabljate specifične serverske aplikacije ali pa resnično sovražite dolge nalagalne čase v igrah. So pa ti diski ena izmed tistih stvari, katerim cena kar hitro pada, zato lahko čez par let pričakujemo njihovo širitev po domovih. Seveda je to tudi odvisno od tega, koliko se bodo prijeli, saj klasičen uporabnik računalnika, ki nima niti najmanjšega pojma, kako deluje, ne bo videl večje uporabnosti, ki jo prinaša hitrejšo branje in pisanje podatkov.
