Malce drugačen opis – For Honor (Closed beta)

Igrali smo closed beto, zato vsi igralni načini, vojščaki in zemljevidi niso bili na voljo. Prav tako je beta trajala le tri dni. Open beta se prične 9.2. in traja do 12.2., tako da lahko takrat igro preizkusite tudi sami, če je vredna nakupa. Video s smešnimi pripetljaji si lahko pogledate na dnu.

For Honor. Sladica za srednjeveške sladokusce, ki od nekdaj sanjarijo, da bi v klavnici postali najboljši vojščaki tega časa. Glede igre sem bil skeptičen in še vedno gojim nekaj dvoma, ampak kolikor sem zaenkrat uspel igrati, me je pozitivno presenetila. Poglejmo si torej igro na malo bolj “drugačen” način, kot ste tega vajeni.

V njej najdemo tri frakcije in sicer Vikinge, Viteze in Samuraje. V BETI so na voljo tri različne mape, prav tako tri igralni načini. Igrate lahko proti igralcem, a tudi računalniško vodeni nasprotniki na najtežji težavnosti niso od muh in uporabljajo “sumljivo” učinkovite napade ;). V vsaki izmed njih se nahajajo še (zaenkrat) tri različne vrste vojščakov – od izidu bodo štiri. Sam bi jih razvrstil v tri skupine, za katere bi uporabil naslednje besede: softiči v težkih oklepih, šarpe, ki znajo vse in obvladajo nič in ritopiki, ki radi napadajo od zadaj. Seveda se čisto vsak bojevnik igra svojevrstno, kar doprinese k zanimivim spopadom. Nekateri imajo raje veze z razdalje, drugi tesne stike, spet tretji so beštje, ki se rade objemajo a svojo igračko hitro odvržejo (Raider, ti lump ti, enkrat me še vrži v graben, pa te bom okoli ušes).

Duels – V načinu 1:1 se borimo samo z enim nasprotnikom. Primeren za vse romantike in ljubitelje francoskih Chavalier-ov, ki so verjeli v častni boj ali v “1v1 me, faggot.” Je najboljši način za preizkus znanja in urejanje konfliktov, saj tu odloča le znanje vas in nasproti stoječega bojevnika. Pri vseh drugih načinih vam namreč lahko drugi nasprotniki zarijejo meč v hrbet.

Brawls – Če vam prija manjša družba bodo za vas najprimernejši boji 2:2. Tukaj bo potrebne več taktike, saj soborca nikakor ne smete spustiti v nemilost dveh nasprotnikov. Najlažje, da sovraga preprosto porinete s pečine. Seveda je čisto normalno, da se po končanem 1:1 spopadu združite s soigralcem in tako številčno preplavite preostalega nasprotnika. V vojni in ljubezni ni časti ;).

Dominion – Prišli smo, do v beti, najobsežnejšega načina in sicer 4:4. Vendar se pravila tukaj malce spremenijo. Na manjši mapi se namreč nahajajo tri lokacije, ki jih je potrebno zasesti in obdržati v lasti. Slednje prinašajo točke in ko jih ekipa zbere 1000 (v samo-ustvarjenih igrah do 5000), sijajni bojevniki nasprotnikov ob usmrtitvi ostanejo mrtvi in dokler je vrednost vaših točk nad 1000, ali pa jih pomočniki ozdravijo, ne oživijo ponovno. Vendar ne gre zgolj za boj 4:4. Vsako skupino na bojišču zastopajo tudi navadni vojaki oziroma ti. topovska hrana. Slednji sicer niso kaj prida, saj jih ubije že samcat udarec (s posebnimi napadi jih poškodbam podleže tudi več). Kot komarji, ki uživajo v pitju krvi, dokler niso speštani na steni. Vse kar premorejo je prekinitev kakšnega izmed udarcev in odvračanje pozornosti neveščih nasprotnikov. V trušču bitke se boste počutili kot Francozi v bitki pri Agincourt. Sicer vam ne bo drselo v od vode napojeni zemlji, ob tem, ko bo nebo prekrivalo na tisoče puščic, a zmeda, naokoli posejana trupla in pokol, ki se ustvarja v centru bojišča, bo marsikomu povzročil PTSD. Če kot viking speštate samuraja, to še ne pomeni, da lahko s sekiro, blaznega pogleda, klomoterite po vasi. Nemalokrat se mi je pripetilo, da sem se enemu izmed nasprotnikov posvetil preveč in hitro je sledila kazen (od odzadaj), ko se mi je drugi bojazljivec priplazil za hrbet kot navadna smrdljiva šleva (seveda je bilo, če so se vloge zamenjale, to taktična briljantnost). Boj 2:1 je težaven in le najbolj vešči bojevniki se bodo iz njega vrnili živi. Takrat lahko namreč tudi dva mestna softiča, ko zavohata kri, z nekaj komunikacije obvladata dobrega igralca, njemu v prid pa gre mehanika Revenge, ki mu omogoči, da po določenem številu prejetih udarcev vse bližnje nasprotnike vrže na tla in povzroča povečano ter prejme zmanjšano škodo za krajši čas. Komunikacija in sodelovanje med igralci je izjemnega pomena, saj je usklajeno obveščanje najboljše zdravilo za zmago nad nasprotniki.

Nadzor med bojem je zadovoljiv in dovolj preprost, da bo pritegnil tudi manj vešče igralce. Vendar velja rek: “Lahko začeti, težko zablesteti.” Razlika med dobrim in slabim igralcem bo vidna takoj, saj se bo prvi zanašal na ziheraške udarce iz prve, medtem, ko bo drugi, med plesom z orožjem, uporabljal barvite kombinacije in posebne spodobnosti.
Kot sem že rekel so osnovne bojne mehanike preproste. Na voljo imate močan in hiter napad, lokacija katerih se razlikuje glede na smer napada. Z miško oziroma konzolco obvladujemo udarce, ki jih lahko delimo iz treh smeri – zgoraj in levo ter desno. Po istem principu tudi odbijamo napade. Ko nasprotnik sproži napad, se izriše majhna rdeča puščica, ki pokaže, iz katere smeri bo priletel, naša naloga pa je, da tudi lastno miško potisnemo v tisto smer. Lahko smo bolj bahavi in se udarcu izmaknemo ali pa ga blokiramo točno pravi čas ter sprožimo protiudarec. Če se je vaš vojščakec držal urnika v fitnesu in pridno cepal drva, vam bo stvari olajšal. Sovražnika bo preprosto pograbil in vrgel s pečine ali pa ga utopil v bližnji mlakuži. Seveda je to le osnoven opis bojnega sistema, saj obstajajo tudi posebne moči, ki se tekom borbe odklepajo vendar več o njih ob polnem izidu.

Kar se same optimizacije tiče, igra deluje tako na GTX 760 2GB kot GTX 1070 8GB. Starejša jo poganja na srednjih nastavitvah (pri skoraj tekočih 60 FPS), mlajša sestrica pa igro razsuje in omogoča igranje z vsemi detajli na maksimum (razen supersampling, ki je noro požrešen). Govora je o FHD ločljivosti.

Zaenkrat je For Honor name naredila dober vtis, primerno oceno bo prejela ob polnem izidu. Zaenkrat vsebuje še škafelc hroščev ter težav pri pričetku bitke. Ubisoft je očitno mnenja, da je mapa tako lepo izdelana, da me je kar nekajkrat postavil v vlogo povzpetega Boga, zgolj statista, ki na daleč občuduje bojišče. Božanskost pa taka… Tudi ravnovesje med različnimi bojevniki po besedah mnogih ni popolno.

Lahko si ogledate tudi našo kompilacijo smešnih, neumnih in nasploh zanimivih trenutkov, na katere smo naleteli tekom našega igranja.

Vaša reakcija na članek?

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Sveže objave

HOPsi gaming računalnik – Test računalnika | Sveti se že, ali tudi dostavi?

Računalniki so v sodobnem svetu nepogrešljivi spremljevalci, pa najsi je v ospredju tvojega tipičnega dneva delo ali zabava. Čeravno sestava računalnika po...

Final Fantasy 16 uradno najavljen za PlayStation 5

Sony je na svoji konferenci za PlayStation 5 pošteno razveselil vse privržence Final Fantasy franšize. Ta je svoj zadnji glavni del, Final...

Five Nights At Freddy’s: Security Breach dobil prvi napovednik

Rad imam grozljivke, vendar pa nisem privrženec Five Nights At Freddy's iger. Razlog je preprost: ne maram tako imenovanih "jump scarov", ki...

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!