Post-apokaliptična Rusija nam je burkala možgane že vse od S.T.A.L.K.E.R in Metro serij, a kljub molitvam marsikoga ju nikoli nismo obiskali v večigralskem načinu. Escape from Tarkov si nadene hlače zalezovalcev ter vstopi ravno semkaj, svet večigralskih streljačin, medtem pa se še vedno poslužuje tudi dobrih starih trenutkov prej omenjene serije, ko z zadnjim magazinom v zvestem AK-ju čepiš v kritju ter izrekaš molitve, medtem, ko razcapani, od vodke opiti izmečki okoli trosijo svinec in ob tem veselo vzklikajo “A nu chiki-briki i v damki!” Žal sesalcev krvi (Bloodsucker – S.T.A.L.K.E.R) in podobne golazni nisem uspel najti, a vseeno me ob nočnem igranju zagrabijo mravljinci ob vsakem šumu ter zvoku iz daljave.
Razvojna ekipa: Battlestate Games (Rusija)
Založnik: Battlestate Games
Spletna stran: http://www.escapefromtarkov.com/
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows 7 (64)+, Mac OS x
Datum izida: 28.12.2016 (Alpha)
Cena: 34.99€ + DDV
Zvrsti: Večigralska preživetvena streljačina
https://youtu.be/7TNZmoyNj_Q
Dežela vodke in Adidasa
Torej si tudi sam želiš raziskati namišljeno rusko mesto Tarkov, medtem, ko ti na poti stojijo drugi igralci in računalniško vodeni mrhovinarji? Ali si ob tem sploh drzneš upati, da boš izboril pot in naropane dobrote prinesel na varno, da ti bodo služile v prihajajočih dneh? Ali pa se boš pridružil številčni množici padlih bojevnikov, ki so na milost in nemilost prepuščeni isto-mislečim igralcem, lačnim njihovih zalog? To so glavna točke, na katere moraš odgovoriti, če se želiš lotiti preživetvene izkušnje ruskega razvojnega studia Battlestate Games. Pedigre s preostalimi igrami iz ceha je vsekakor koristen, a večino jih lahko vržete skozi okno, saj je EFT sveža in unikatna izkušnja.
Battlestate Games so prevzeli nalogo narediti eno najbolj realističnih preživetvenih streljačin z elementi iger igranja vlog. Vsekakor ne gre za nekaj, kar do sedaj ni bilo (že večkrat) preizkušeno in navadno bi rekel, da nikakor ne potrebujemo še enega predstavnika te zvrsti, a par ur sprehajanja po velemestih, naseljih, gozdovih in tovarnah so povsem utrdile moje nasprotno mnenje. Do sedaj nobena izmed podobnih iger ni uspela doseči idealnega ravnovesja med vključenimi žanri, a Escape from Tarkov morda le ima možnost zmešati idealen zvarek, ki kar prosi za repete.
Zgodba o preživetju
Za igro sem slišal že pred časom in to predvsem dobre stvari. A ob poizvedovanju sem naletel na informacijo, ki je v meni dvignila drobec dvoma. Veselo brskam po strani, si ogledujem cene in prešine me, da bi to znal bit dober nakup. Na voljo je več edicij in kot je to že stalnica za dandanašnjo igričarsko industrijo, se cene dražjih paketov znajo dvigati v višave, a pridejo seveda z dodatnimi dobrotami, kot so dodaten plen, več prostora v skladišču ali forumska titula. Čeprav ne gre za tako opevani “dej keš za zmago”, so igralci z več prostora vseeno v veliki prednosti, kar se tiče nabiralništva, saj ga imajo 3x več. A vseeno so na bojišču vsi na isti ravni in nihče nima nikakršne prednosti (odvisno od velikosti testisov in vnešenih dobrot). Ker se mi nobena, sploh nedokončana igra, ne zdi vredna več kot 100€, izberem najcenejšo opcijo z beta dostopom (35€), izpolnim informacije in… BAM… šok. Končna cena teiste verzije je na koncu dobrih 10€ dražja… kaj za vraga? To povzroči seveda nemalo negodovanja ter obisk priključenega foruma, kjer seveda že vlada razgreta debata na isto temo – ja dragi moj, kaj pa DDV? Za razliko od ameriških kolegov smo Slovenci navajeni, da je avtomatično vključen v ceno, a EFT je očitno izjema. Želiš igrati? 45 evrov, prosim in hvala.
Lahko si predstavljate šok marsikaterega kupca, ko zagleda končno vsoto, ki se za najdražjo verzijo giblje globoko nad 100€. Glede na močno konkurenco je takšna cena le težko opravičena, sploh, če zraven vzamemo tudi dejstvo, da trenutno gre za (zaprto) beta verzijo, kjer z nakupom sprejmeš določeno tveganje. Verjetno ste že slišali zgodbo o osovraženem WarZ in njegovih skopuških razvijalcih, DayZ s polžjimi popravki ter opuščenem Nether, kjer so razvijalci vse skupaj poslali v tri krasne. Vse izmed naštetih preživetvenih streljačin so na začetku imele navdušenje in vso možnost biti hit, a so ubrale najlažjo možno pot in nasoljene igralce tako naredile veliko bolj nezaupljive do vsakega novega kandidata. “Kaj se buniš, saj je beta” – to je stavek, ki sem ga v takšnih primerih slišal nemalokrat.
To torej razloži nezaupanje, a kako tu kaže Escape from Tarkov? Že sedanja verzija je, z izjemo nekaj potrebnih obližev, vredna igranja. Vendar bodite pozorni, ker EFT zaenkrat ni na voljo nikjer drugje kot preko spletne strani tudi vračilo denarja ni možno, s čimer vas sicer razvijalci seznanijo že pred samim nakupom. Razvijalci se prav tako še niso izjasnili, ali bodo vsi trenutni kupci dobili še verzijo na Steam-u, kjer se bo znašla v letu 2018.
Prase me je v glavo
Ena izmed glavnih razlik je že v igralnem načinu, ki se ne zanaša na stalne strežnike, ampak se igra v igralnih seansah, kjer si s skupino drugih igralcev razmetano vržen na mapo. Imaš določen čas, da prideš do enega izmed koncev, če pa ta rok zamudiš ali pa se odklopiš, lahko rečeš adijo vsemu plenu, ki si ga vzel s sabo ali naropal. Velika razlika napram standardnim preživetvenim igram, kjer strežniki niso odvisni od igralcev in so enostavno tam, pa če je kdo gor ali ne. Sicer je trenutno v času pisanja na voljo le ta, samcat igralni način, a v prihodnje se bo to spremenilo. Ob izidu nameravajo razvijalci vključiti tudi zgodbeni način s časom trajanja okoli 50 ur, kjer bo tvoja naloga pobegniti iz mesta Tarkov, nakar boš odklenil vse ločene zemljevide, ki jih boš nato lahko obiskoval v trenutnem načinu, poznanem kot napad.
Vendar boj na bojišču ni edin in je le eden izmed delcev do zmage. Pomembno bo načrtovanje vnaprej in pameten izbor opreme, saj slednjo ob smrti izgubimo. Z zaprašeno pištolco Makrov kljub veliki izbiri glede municije ne boš imel skorajda nobenih možnosti proti polno oboroženemu igralcu (razen v primeru res natančnega strela v glavo) ali še huje in pogosteje, skupini polno-oboroženih velikojajčnikov. Softiči se znajo dobro skriti za svoj oklep, medtem, ko te spremenijo v švicarski sir.
Že na samem začetku se moraš zavedati, da boš na začetku UMIRAL in to veliko. Igralci namreč niso deljeni glede na dosežene stopnje ali opremo in ko si enkrat na mapi, je odločitev končna. S spoznavanjem mape, obnašanja orožij in taktike, boš pridobil na samozavesti in misel po golem preživetju bo nadomestila lakomnost po plenu. Na tem mestu moram okarati tudi točke nastanka (spawn points), ki so presneto blizu (igralca med seboj oddaljena tudi sam 10s hoje) in mnogokrat se bo zgodilo, da bo glavna akcija končana v prvih 5 minuth. Na srečo ponovni nalagalni čas (vsaj v primeru, da si lastite SSD) ni dolg in vzame do minute. Velika težava so ti. spawn kemperji, ki počakajo na znanih vstopnih točkah in te pokončajo, še preden dejansko vstopiš v igro (v dobrih 250 rundah se mi je to pripetilo v dobrih 10 primerih, a ravno v momentu, ko sem našel svoje testise).
S samim umiranjem ni narobe nič, saj lahko že kmalu po tem pričneš igrati znova, z novo skupino nasprotnikov. Vendar nikoli ne boš odpustil prascu, ki se je utaboril tik pred izhodno točko in se ti med pošiljanjem nabojev rogal izza pečin, sploh, ker si izgubil plen, vrednejši od vsega, kar si trenutno lastiš. Tarkov smrti namreč ne nagrajuje in ob smrti izgubiš vse, kar si imel pri sebi, razen majhne varne skrinjice. In to je tudi poglavitni razlog, ki vseskozi vleče v igranje. Adrenalin z mešanico previdnosti, ko se s težko prigarano M41 sprehajaš po opuščenih zgradbah in nedaleč stran odjeknejo streli in frčijo granate. Odlično vzdušje, ki sem ga do tega trenutka doživel v le redko katerem naslovu.
V kolikor se odločiš za samostojno igranje bo taktika prišla do večjega izraza. Ker bo vsaka napaka pogubna, bo destinacije potrebno skrbno izbrati in načrt ob nenadejanih trenutkih sproti spreminjati. Vsem začetnikom brez denarja priporočam izjemno počasno igranje z dosti višjo stopnjo preživetja od standardnega jurišanja po mapi, čeprav boš moral izpustiti kakšno bajno mesto s plenom.
Roba za vsakogar
Razvijalci želijo igro kar se da približati realnosti in zato pozabi na poštenost in enake možnosti. Če ponazorim v primeru, lahko na določeni mapi hkrati igra do 7 igralcev in pogosto pride do bizarnih situacij. Večkrat se zna zgoditi, da bo več kot polovico mest zasedla skupina, kar bo preostala 2 igralca postavilo v resnično težak položaj. Seveda ne gre izpustiti še igralcev, ki bodo postavljeni v vlogo mrhovinarjev. Ta način je prvenstveno namenjen nabiranju opreme ter postavljanju zased klasičnim igralcem (čeprav večino časa mrhovinarji ostanejo zvesti imenu, ubijejo soigralce in jo popihajo), zaradi česar je privlačen predvsem igralcem s popolnoma praznimi virtualnimi denarnicami.
Vendar se od običajnega PMC načina razlikuje. Po smrti bo za ponovno igranje potrebno počakati 30 minut, med tem, ko v običajnem načinu te dobe ni. Izkušenj ne bo možno nabirati in prav tako ne opravljati nalog. Prejeta oprema bo naključna, kakor tudi stanje borca, zaradi česar ti bo v rokah najpogosteje pristala pištola, ob manj številčnih priložnostih pa še cenejša brzostrelka ali pumparca. Način ni namenjen pobijanju preostalih barabinov, temveč pobiranju dobrin in postavljanju zased Medvedom in Jenkijem. USEC so plačanci ameriške korporacije, ki znotraj Rusije izvajajo nelegalne aktivnosti, BEAR pa je odziv ruske vlade na nelegalne aktivnosti. V trenutni verziji se med seboj pobijajo vsi, kar se bo z razvojem spremenilo.
Kako pa se obnašajo orožja, kar je za vračanje k igranju bistveno? So preprosto fenomenalno dodelana. Če se boš še na začetku praskal po vedno redkejših laseh in se na misije odpravljal z klobasnim nožkom, ali v vlogi gozdarja s sekiro, se bo to z napredovanjem spremenilo. Že zamenjava vratoreza s preprostima pištolama Makrov in TT Tokarev bo znatno olajšala igranje in zvišala možnost preživetja, čeprav bo vsak igralec z neprebojnim jopičem in čelado velikokrat pretežak zalogaj.
Za pravo adrenalinsko doživetje pa bo potrebno na pot v neznano vzeti resno modificirano orožje z dušilcem, seveda pa ta stane precej cvenka. Vsi, ki “elitnih” orožij nimate le za okras, vas čaka svetla prihodnost, saj navadno velja zakon da, boljše, kot je orožje, večja je možnost, da bo lov na še boljši pljuvač municije uspešen. Ampak kako naj bom tu uspešen, ko pa stvari nimam kam dati? Tako je, ob orožju bo potrebno nositi tudi taktični jopič z žepki in nahrbtnik, v kolikor želiš z misije priti bolj masten kot Američan iz McDonald-sa. Osrednji prostor za shranjevanje dragocenih stvari ti bo vseeno predstavljal majhen varni zaboj, stvari znotraj katerega ne izgubiš niti ob smrti. Skratka, edino mesto, kjer so zlate ogrlice, Rolex ure ali pa zgolj rezervna oprema varni.
Za učinkovito rabo orožje je potrebno prilagoditi taktiko igranja. Tako se pumparice (ki jih lahko bister igralec sicer ob modificiranju spremeni tudi v ne preveč učinkovite snajpe) in pištole uporabljajo v bližnjih bojih, AK74-U pa jim doda še nekoliko večji doseg in uničljivosti. Za daljše razdalje so bolj primerne karbine in jurišne ter ostrostrelske puške, čeprav izstrelki večine orožij v predel glave zaležejo tudi na večje razdalje (isto velja tudi za granatni šrapnel, zato previdno ob metanju!). Razvojni ekipi je uspelo dodelati tudi izjemno podroben sistem modifikacij orožij, kjer lahko zamenjate večino delov in spremenite tako izgled, kot učinkovitost. Dodatni ročaj bo drastično zmanjšal povratni sunek, daljša cev bo dvignila hitrost izstrelkov in vizir bo omogočil lažje merjenje. Skupno z malim morjem različnih vrst izstrelkov bo tako vsak ljubitelj orožij našel nekaj zase.
Nedavno nazaj so bile dodane tudi naloge. Slednje ti bodo naložili trije izmed trgovcev in so dobrodošla popestritev, čeprav gre večinoma le za iskanje predmetov ali določeno število usmrtitev računalniških ali igralskih nasprotnikov. Prostora za izboljšave je na tem področju ogromno. Tudi če se ti teh misij ne da opravljati, boš v to preprosto prisiljen, vsaj če želiš od trgovcev dobiti top robo. Elitne zadevščine so rezervirane samo za zveste in zapravljive kupce z delitvijo v štiri stopnje. Z odklenitvijo vsake nove na voljo prejmeš nova orožja in priboljške, s katerimi boš predelal svoj arsenal. Tako boš lahko vedno bolj samozavestno s sabo odnesel vedno več krame in opreme, saj jo boš lahko ob izgubi preprosto kupil. Z denarjem večjih težav vsaj večina ne bi smela imeti, a vseeno je potrebno prilagajanje stila igranja trenutnim zmožnostim. In ja, Call of Duty pristop se bo skoraj vedno končal s prazno denarnico in inventarjem ter mizo prelito s smrkljem, med klicanjem mamice.
Boj ne bo potekal zgolj med tabo in preostalimi igralci, temveč so zraven vključeni tudi računalniško vodeni borci (Scav), ljubkovalno imenovani Cheki Breki. Umetna pamet je v preteklih mesecih precej variirala, saj so razvijalci tudi tedensko poizkušali najti pravo kombinacijo, med tem, ko smo se igralci potili pred smrtonosno natančnimi ali (od smeha) preprosto neumnimi banditi, ki me smrtno ranjenega niso bili sposobni pokončati na 5-ih metrih. Ni hujšega, ko se z zvrhano malho vračaš proti izhodu in pred sabo kosiš barabine, ko ti eden po naključju na večji razdalji zmaliči poslednji drobec mozga, ki je deloval kljub več dozam morfija. Sistem zdravja je precej dodelan in omogoča krvavitve ter zlom vseh okončin, osredotočen ogenj pa je seveda najboljši način za povzročitev smrti, če strel v glavo ni možen.
Smrt za počasen internet
Kaj so torej glavne težave, s katerimi se morate biti pripravljeni soočiti, če želite občutiti (virtualni) veter na lastni (virtualni) koži? Glavna zadeva, ki jo more imeti vsaka večigralska igra porihtano, je seveda večigralska povezljivost. Obstajata dva načina, na katera večigralske igre shranjujejo podatke – preko strežnika ali preko odjemalca (klienta). Drugega je seveda lažje implementirati, saj ni potrebno pošiljati toliko podatkov, a glavni problem z njim je de-sinhronizacija in varnost. Ne glede na to, kako močno so podatki enkriptirani, vedno obstaja možnost, da bo nekdo uspel spraviti zraven svoje masne prste in jih modificirati. Končni rezultat je seveda dosti lažje ustvarjanje goljufij in večja dostopnost le teh (problem, s katerim se v manjši obliki srečuje tudi EFT, čeprav je dotičnih goljufov precej malo).
Pri Escape from Tarkov ne gre le za eno boljših preživetvenih izkušenj, temveč tudi za izpiljen naslov luštne vizualne kvalitete. Seveda ni idealen, sooča se z nekaterimi večjimi težavami, ki jih je še kako potrebno popraviti pred polnim izidom. Tako je do nedavnega bila neigrana za vse, ki si ne lastimo vsaj spodobne internetne povezave. Med enourno igralno seanso je znala narediti tudi do 2GB internetnega prometa, kar je za igre ogromno, še huje pa je dejstvo, da so igralci z manj zmogljivo povezavo imeli ogromne težave pri igranju (ko bo tvoj tipček zaboj odpiral 2 minuti veš, da je nekaj narobe). Z zadnjim popravkom so zadevo znatno omilili porabo zmanjšali za 4x, kar me navdaja z optimizmom, čeprav se zaradi obremenjenosti strežnikov tostransko zatikanje še vedno zna pojaviti.
V zadnjem obdobju se pojavlja zvišano število (nesposobnih) igralcev, ki izrabljajo pomanjkljivosti v kodi (hrošče – neumrljivost, nezmožnost izgubiti orožje, gledanje skozi zidove), kar bo poštenjakom igranje nekoliko otežilo, čeprav so v večini dosedanjih primerov razvijalci hitro priskočili na pomoč in razlog odpravili, tovrstni igralci pa v poštenem boju tako ali tako nimajo za burek. In nikar pri milem Bogu za kritje ne uporabljaj trave. Slednja namreč slovi po izjemno kratkem izrisovanju in že nekaj 40m v daljavo izgine iz vidnega polja, tvoja glava pa je vidna kot novoletne lučke za Božič. Grafična podoba je daleč od slabe in izgleda zelo realistično, vendar se vseeno ne more primerjati z Battlefield serijo, v sami žanrski konkurenci pa jo zlahka uvrstim na sam vrh. Odličen je tudi nadzor, čeprav sem se tu in tam srečal s težavami glede ležečega položaja, kjer se moj fantič nikakor ni želel dvigniti iz udobne travice.
Zaključek
Razvijalci so že v glavnem meniju razobesili napis, da trenuten način igranja, ne predstavlja končne verzije igre. Boj naj bi postal še bolj otežen in med tem, ko se boste z ostalimi igralci (družno?) prebijali preko mape, bodo naokrog pokali mortarji in sorodna nadlega. Vsaj takšne so njihove želje. Lahko potrdim, da je igra uživantska in zasvojljiva že v trenutnem stanju. K temu pripomore realistično obnašanje orožij in neprestan občutek boja za preživetje, ki ga ne bi preživel niti John Rambo. Vsem ljubiteljem simuliranih streljank nakup priporočam, lahko pa počakate tudi do celostnega izida.
Pozitivno:
+ Realizem orožij, da te kap
+ Najbolj napeta preživetvena streljačina, kar sem jih igral
+ Grafika
+ Niti malo P2W
+ Smrt te kaznuje
+ Veliko razne opreme in podrobna ekonomija
+ Modifikacija orožij, ki ji ni para
Negativno:
– Potrebuje zmogljivo mašino
– Povzroči več spletnega prometa od pornografskih strani
– Ponavljajoče se igranje brez občutka napredka
– Umetna pamet je sila povprečna
Pripravili smo še kratek video, s težavami in smešnimi trenutki, na katere smo med igranjem naleteli.
