Nikoli nisem bil velik ljubitelj gaming prenosnikov, sploh, ker bi jih večino v preteklosti zlahka uvrstil v skupino nepremičnin. Šlo je namreč za težke in neznansko debele kose plastike in pločevine, na katerih ste si ob slabih dnevih lahko spekli tipičen angleški zajtrk. Časi se spreminjajo in z nižanjem porabe in oddane toplote so tudi zmogljivejši prenosniki našli svoje mesto v sprejemljivih dimenzijah in postali smiselni, tudi za zahtevnejša opravila.

 

Vendar ne gre za tipičen gaming prenosnik, saj je prvovrstno namenjen ustvarjalcem različnih vsebin, zaradi grafične zmogljivosti pa se da na njem igrati tudi videoigre. Preprosto povedano je cenejša alternativa ZenBook-a, namenjena širšemu delu trga. Predbožični čas, kot nalašč za test.

Asus VivoBook Pro je bil prvič oznanjen na letošnjem Computex. Kot sem že omenil je od dražjega bratranca cenejši za dobrih 400€, vendar kljub temu ne gre za ravno cenovno ugoden prenosnik. Še vedno stane kar 1300€, ki jih po svoje opravičijo izjemno zmogljive komponente, ki se skrivajo v notranjosti. Vendar izbire v tem cenovnem razredu ne manjka.  Izmed konkurentov, mu za vrat dihata tako Dell XPA 15, kot tudi Acer Aspire VX 15. Kakorkoli, oba zgoraj omenjena prenosnika uporabljata manj zmogljiv i5 7300HQ, s štirimi jedri, prepolovljena pa je tudi količina pomnilnika.


Specifikacije:

Procesor: Intel Core i7-7700HQ
Grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 1050 4GB + Intel HD 630
Osnovna plošča: Intel HM175
Pomnilnik:
2x8GB
Zaslon: 15.6 inch 16:9, 1920×1080 IPS 300nits
Disk: 512gb M.2 SSD
Teža: 1,98kg, polnilec 517g
Priključki: 2xUSB 2.0, 1xUSB 3.0, 1x USB 3.1-c, 1×3,5mm, 1xRJ45, 1xHDMI 1.4, 1x bralnik kartic
Tipkovnica: slovenska, osvetljena
Cena: 1470€

Oglašujte na naših portalih, več info.

 


Ohišje

Začnimo pri enem izmed zame osebno najpomembnejših aspektov v prenosnikih, to je ohišje. Nenazadnje jih bomo vsakodnevno prenašali naokoli in nikakor ne bi želel po letu videti že na pol razpadlega, ki ropota ob vsakem premiku, za izogib česar bo potrebno že ob nakupu biti pozoren na kakovost uporabljenih materialov.

Asus na strani navaja, da je ogrodje iz 19.2mm debelega brušenega aluminija, vendar ne v celoti. Okoli ekrana najdemo na otip kakovostno ne-svetlečo plastiko. K sreči, tako kot tudi aluminijasti deli, ni podvržena prstnim odtisom, vsaj ne v meri, da bi bilo moteče. Sam izgled in barvna kombinacija nista nič posebnega, čeprav svoje elegance ne skriva in je prijeten na pogled.

Prvi vtis je pokazal kompaktnost in čvrstost, vendar se tipkovnica malenkostno upogiba v sredini, ki je temu najbolj izpostavljena. Na spodnji strani so tri ventilatorske reže, kar bi znala biti težava ob dolgotrajnejši rabi na postelji, kjer bi stik z mehko površino otežil hlajenje. Zvočni sistem se za razliko od vetilatorjev nahaja na sprednji strani. Razvit je bil v sodelovanju z Herman/Kardon in zaobsega dva zvočnika. Oba se nahajata asimetrično, na vsakem koncu sprednjega dela. Boste pa kar hitro opazili, da spodnji del ne skriva vzdrževalnega pokrova in tudi, da se nikjer ne nahaja ločena reža za baterijo. Slednja je vgrajena in do nje je mogoče dostopati le s popolno odstranitvijo spodnjega pokrova.

Priključki

Priključki, ki se nahajajo na prenosniku, so dokaj standardni. Tako lahko na levi strani najdete priklop za polnilec, USB 3.1, HDMI in USB 3.1-c. Za zunanji priklop monitorjev sicer na izbiro ni DVI ali VGA priklopov, a glede na to, da je standard bolj kot ne prešel na HDMI ter DP, to ni nikakršna ovira.

Enako pa žal ne morem trditi za desno stran. Nikakor ne morem razumeti, zakaj sta tu dva USB 2.0 priklopa, namesto že splošno uveljavljenih 3.1 ali vsaj 3.0, zraven njiju pa obrvi dviga še skupen 3.5 audio priključek za slušalke, mikrofon ali oboje. Majhna težava za lastnike slušalk z ločenima priklopoma. Seveda ne smem pozabiti še bralnika SD kartic, ki zna biti izjemno priročen. Sam nekoliko pogrešam še kakšen dodaten USB priklop in morda nekoliko več prostora med priključki samimi. S slednjim niso bili preveč radodarni, kljub temu pa vas večina večjih težav zagotovo ne bo imela.

Pričakovano ni vgrajene BluRay ali DVD enote, kar je v mojih očeh dodaten plus. Če ne drugega se na ta način nekoliko zniža sama teža in poraba prenosnika, vsakdo, ki bralec ploščkov še potrebuje, pa si še vedno lahko omisli prenosno enoto. Na desni strani je dodan še Kensington priključek za ključavnico, s katero lahko prenosnik zavarujete pred krajo oz. odnašanjem. Seveda je samo ključavnico potrebno kupiti ločeno za okoli 50€.

Tipkovnica in drsna plošča

S tipkovnico med uporabo prenosnika nisem imel nikakršnih težav. Morda je bilo na začetku potrebnega nekoliko privajanja, saj so smerne tipke in številčnica utesnjene. Slednje bo težilo predvsem uporabnike z nekoliko večjimi prsti, saj so za dobro polovico ožje od preostalih, kar je tudi meni povzročalo kar nekaj poporodnih krčev. Razen tega glede tipkovnice večjih pripomb nimam. Konec koncev ne nudi tipkarske izkušnje v kateri bi blazno užival, vendar opravi svoje delo. Lepo je enostavno dostopati tudi do funkcijskih tipk, za uporabo katerih je na večini notesnikov potrebno uporabiti kombinacije dveh tipk. Hod tipk po navedbah proizvajalca znaša 1,2mm. Med daljšo uporabo sem večkrat opazil, da so tipke dosegle dno prehitro (lahko bi nudile višjo upornost), kar je vodilo do rahlega neudobja.

Med same tipke je integriran še gumb za prižig, ki se nahaja na zgornji strani tipkovnica na skrajni desni, zaradi česar so bile nekatere sekundarne funkcije prestavljene na numerični del. V uporabo stopijo, če je številčnica izklopljena. Spodnja fn tipka nudi bližnjice do različnih funkcij, kot je spreminjanje svetlosti tipkovnice, glasnosti ter svetlosti zaslona.

Pri touchpadih nikoli nisem uspel vzljubiti gumbov, vgrajenih na dno sledilne plošče. Veliko raje sem imel ločene, v stilu Lenovo Thinkpadov, saj so zame primernejši za delo. Na Asus VivoBook je sama ploskev rahlo zamaknjena v levo, zaradi udobnejše postavitve rok glede na tipkovnico. Sposobna je zaznati več dotikov hkrati, govora je o do štirih sočasnih zaznavah.

Spodnji del služi kot levi in desni klik, ki ju loči rahla črta v sredini. Samo klikanje je preglasno in daje občutek cenenosti. Sledilna ploščica deluje zadovoljivo, občasno sem imel težave z dvo-prstnim pomikom navzgor ali navzdol, saj mi je v brskalniku namesto želene poteze sprožilo povečevanje in zmanjševanje slike (scaling). Na ploščici se nahaja tudi bralnik prstnih odtisov. Opaziti ga lahko na zgornji desni strani. Možno ga je uporabiti za prijavo v operacijski sistem preko Windows Hello, pa tudi namesto nekaterih gesel. Vsekakor dobrodošla rešitev za vse, ki pogosto pozabljate gesla, ali pa ste jih preprosto naveličani vpisovati.

Zaslon

V začetku sem že izpostavil, da se testirani prenosnik prodaja s tremi različnimi ekrani. S TN je pričakovano najcenejši, saj so zanj značilni slabši vidni koti, sprane barve in nižja reprodukcija. Sam bi v tem cenovnem razredu zagotovo vzel IPS zaslon, ki se je na testu odnesel odlično, čeprav je v določenih igrah, zlasti po temi, vid otežen, saj je črna barva dokaj dobro reproducirana. Uporaben je tudi na prostem, čeprav v močni svetlobi delo ne bo mogoče. Na tem mestu pogrešam nekoliko dodatne svetlosti, saj premore dobrih 300 nitov, kar je dokaj povprečna vrednost, ob notranji uporabi seveda težav ni za pričakovati.

Kljub temu, da gre za kvaliteten ekran, slika ni tako ostra, kot na nekaterih zaslonih z višjo resolucijo, npr. Yoga 720 (3840×2160), XPS 15 (3840×2160), čeprav osebno ravno nisem pristaš prenosnikov, ki na 15,6″ vsiljujejo visoke ločljivosti. K temu botruje večja poraba energija in težave pri uporabi aplikacij, ki ti. scalinga ne podpirajo, oz. je slabo implementiran. Če ste pripravljeni odšteti dodaten denar, je tudi Asus VivoBook Pro N580VD mogoče kupiti s 4k zaslonom.

Zvok

Zvočni sistem je bil razvit v sodelovanju s harman/kardon. Prenosnik proizvaja spodoben zvok, dosti glasnejši od večine cenovno ugodnih prenosnikov in dovolj glasen tudi za uporabo v konferenčnih dvoranah. Seveda močnega basa ni za pričakovati, čeprav sem ob poslušanju glasbe opazil, da so zvočniki ustvarili natančne sintetike in rahel bas, so pa vokali zveneli toplo in mehko. Zvok je bil zadovoljiv, zgolj na najvišji glasnosti je prihajalo do šuma in občasnega popačenja tonov.

Ker ima zgolj eden 3.5mm audio priklop, ki je kombiniran, boste na njega ločeno lahko priklopili zgolj eno napravo. Problem se zna pojaviti, če želite priključiti tako zvočnike kot mikrofon od slušalk, kar ne bo mogoče. So pa slednje zaradi glasnosti ob daljših obremenitvah nujne.

Hlajenje

Ne morem reči, da je hlajenje slabo, vendar se pozna, da so bili pri zasnovi sprejeti nekateri kompromisi. Zaradi razmeroma nizke teže in dejstva, da je prenosnik tanek, je pričakovano večje breme padlo na hladilni sistem. Ventilatorji se nikoli ne izklopijo popolno in so slišni tudi zgolj ob surfanju po spletu. Pod obremenitvijo, pa se hrup le še stopnjuje. Igranje iger si brez slušalk težko predstavljam, ker znajo ventilatorji preglasiti zvok same igre.

Ob dolgotrajnejših obremenitvah se del ob zaslonu in zgornjem delu tipkovnice neprijetno segreje. Doseže lahko vse do 47c, ki je bila izmerjena v sredini. Vendar se pravi pravcati pekel skriva v notranjosti, vsaj na to sem pomislil, ko je procesor na testu redno dosegal 98C. Grafična se odreže malo bolje in kljub grafično zahtevnih igrah nikoli ni presegla 85C. Z znižanjem voltaže v Throttlestop sem problematiko uspel omiliti. Seveda je priporočljivo nastaviti tudi izklopitev Turbo Clock-a, ko procesor preseže 85-90c.

Poraba in baterija

Maksimalna poraba, ki sem jo na testu opazil je 120W, kolikor je tudi deklarirana zmogljivost priloženega adapterja, ki ob večjih obremenitvah deluje na polno. Na to problematiko sem opozoril že v članku Throttlestop. Slednje vodi do tega, da se vam tudi, ko bo prenosnik priklopljen na napajanje ob obremenitvi baterija ne bo polnila, ali izjemno počasi. Pri danem primerku se kljub vsemu ni praznila, tudi to se namreč dogaja.

V lažjih opravilih pa je poraba izjemno nizka, celo za 4-5W nižja, kot pri konkurenčnih prenosnikih.

Vanj je vgrajena 47Wh baterija, kar ni veliko. Bo pa v lažjih opravilih zdržal do 8 ur, pod obremenitvijo pa se čas skrajša na okoli 90 minut. Vseeno za delo in igre priporočam, da je prenosnik priklopljen na napajanje, saj bo v nasprotnem primeru frekvenca procesorja in grafične nihala, kar bo vodilo do opazno slabše zmogljivosti.

Zmogljivost

Zmogljivost je ob hlajenju in ohišju zame ena izmed pomembnejših lastnosti vsakega prenosnika. Konec koncev ima slednji največji vpliv na to, kako tekoča bo naša uporabniška izkušnja in v kolikšnem času bomo naše delo opravili.

Pod pokrovom se skriva i7 7700HQ procesor s štirimi jedri in osmimi nitmi. Njegov osnovni takt je 2.7GHz, ki se pod obremenitvijo zviša do 3.4GHz. Gre za enega izmed najzmogljivejših potrošniških procesorjev Kaby Lake razreda, ki jih je zaenkrat možno dobiti v prenosnikih. Svoje delo opravlja odlično in je kot takšen primeren tako za prenosne delovne postaje (seveda ne primarna), ustvarjalce pa tudi gejmerje.

V testnem primerku je dodan še 512GB SSD disk in 16GB pomnilnika. Prenosnika zaradi želje dobavitelja nisem razstavil, ampak, kolikor sem preveril po spletu se rama ne da dodajati, saj je pricinkan na ploščo, brez dodatnih prostih rež. Zaenkrat slednje veliki večini uporabnikov ne bo v napoto, razen če imate namen računalnik uporabljati za zahtevnejša dela v AutoCad ipd., kjer se vsak dodaten gigabajt pozna.

Grafična kartica je srednje zmogljiva GTX 1050, serije Pascal, praktično identičen čip od tega najdemo v grafikah za namizne računalnike. Če smo še do nedavnega prenosne grafične čipe od namiznih ločili z oznako m (GTX 980m), temu več ne bo tako. Vendar zmogljivost vsaj v dotičnem primeru ni identična. GTX 1050 v prenosniku ima nižji takt in deluje na okoli 1650MHz, med tem, ko navita namizna dosega tudi do 2000MHz. Vseeno omogoča zadovoljivo igranje iger, v kolikor ste pripravljeni nekoliko prilagoditi nastavitve. GTX 1050 je na voljo v 2GB ali 4GB izvedbi. Za vse, ki vas zanimajo rezultati testiranja v igrah, berite naprej.

Igre

Kot lahko že iz grafikona razberete, je prenosnik več kot sposoben poganjati najnovejše naslove, seveda s prilagojenimi nastavitvami. Grafična kartica je dosegla nekoliko slabše rezultate, kot bi jih njena namizna tekmica, vendar gre slednje pripisati nekoliko nižjemu taktu jedra. Vseeno mu igre niso predstavljale posebnega izziva, praktični ni naslova, ki ga ne bi morali igrati na FHD resoluciji.

Programi


Asus VivoBook Pro je nedvomno lepo zasnovan procesor s priročno težo, kakovostnimi zvočniki in učinkovito porabo na namizju. Po drugi strani je pod obremenitvijo glasen in topel, z uporabo baterije pa se zmogljivost zniža, tako, da bo za resno delo in igre preprosto moral biti priklopljen na električno omrežje. Zaslon svoje delo opravi dobro, čeprav zna ob sončnih dnevih biti na prostem samo pogojno uporaben.

K temu dodajmo še povprečno kamero (mikrofon) in vprašljivo izbiro nekaterih priključkov. Vseeno gre za kakovosten prenosnik, ki vas bo zadovoljil, v kolikor mu lahko oprostite nekatere pomanjkljivosti.

 

Oglašujte na naših portalih, več info.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime