Za nami je še eno leto, ki je postreglo z veliko kakovostnimi naslovi. Tako smo za vas že drugo leto zapored pripravili lestvice najboljših iger, seveda po našem mnenju. Ne pričakujemo, da bomo zajeli vsako, ampak sami menimo, da so to najboljše strategije, ki jih je leto 2017 nudilo. Pri nekaterih je bila težavna uvrstitev že zaradi izbire žanra, saj se vse več iger odloča za hibridni pristop, vseeno pa smo za vsako, po delitvi pesti, našli svoje mesto. Kljub temu da je igričarska scena vedno večja in da vsako leto izide več iger, je kvalitetnih strategij vse manj. Čeprav navadno ne privlačijo pozornosti množic, imajo pa zato toliko bolj zveste oboževalce. Njihov poudarek je na načrtovanju, razmišljanju in udejstvovanju načrtov za svetovno dominacijo ali vsaj ponižanje in uničenje nasprotnika.  Velika večina letošnje lestvice prihaja iz fantazijskih voda, čeprav so zelo popularne tudi strategije z bolj realistično tematiko, sploh druge svetovne vojne in tudi vesoljske 4X strategije imajo veliko privržencev, ampak letos po večini niso predrle meje povprečnosti. Pa kar začnimo s šestim mestom.

Lestvica:

VI. Steel Division: Normandy 44

Steel Division prične lestvico kot trdoživa taktična simulacija druge svetovne vojne, ki bi lahko prišla višje, a ji manjka več manjših izboljšav na različnih področjih. Vsebuje obširno enoigralsko kampanjo, realistične vojaške taktike in enote ter solidno grafično podobo, ki vse dobro poveže v celoto. A z zanašanjem na realizem nekoliko da na stran zabavnost, kar je vidno sploh v večigralstvu, in to je od izida izgubilo že precejšen del igralne baze. Dodatek Second Wave je sicer prinesel nekoliko svežine in par potrebnih popravkov, a še vedno igro pesti domina efekt, kjer je vsak vojščak vreden svoje teže v zlatu in se ob pričetku izgubljanja proti kolikor toliko sposobnemu nasprotnemu poveljniku hitro znajdeš v klavnici. Tako je Steel Division: Normandy 44 namenjen predvsem zapriseženim strategistom, ki uživajo v mikroupravljanju enot, natančnim nadzorom in visoko težavnostjo. V zameno pa nudi inovativen pristop do že ustanovljene formule in realističen stil igranja, kjer se preznojeni deci v odlični grafični zasnovi tolčejo med seboj. Vsekakor vas igra ne bo pustila na cedilu, v kolikor ste vsaj malo taktično nadarjeni.

V. SpellForce 3

Na petem mestu se je znašla nova iteracija serije Spellforce, vsem dobro znana mešanice strategije in igranja vlog, ki že dobro desetletje ni dobila vrednega nadaljevanja odličnega prvega dela. Spellforce 3 sledi koreninam in je namenjena predvsem oboževalcem starejših predstavnikov, čeprav dobrodošlo v svoje oprsje sprejme tudi te, ki jim zasnova ni znana. Kljub občasnim težavam v skripti in izvedbi se lahko pohvali z odlično, vsebinsko bogato kampanjo, ki jo lahko uživate sami ali s kolegi v sodelovalnem načinu. Resda je igra krvavo potrebovala dobro zgodbo in posledično kampanjo, saj z izjemo te vsebuje le nespektakularen način samostojnih bitk, ki nikogar ne bo vrgel na tazadnjo. A z izjemno grafično podobo, prekrasnim, ročno ustvarjenim in bogatim svetom ter zanimivo, na desetine ur dolgo zgodbo z znanim glasom Douga Cockla, glasovnega darovalca Geralta na čelu, boste lahko spregledali tudi občasne hrošče in sesutja. Vsekakor Spellforce 3 vsebuje marsikaj za oboževalce obeh kombiniranih žanrov in zagotavljam vam, da ne boste razočarani, če ji daste priložnost.

IV. Battle Brothers

Iz višje proračunske smo se sedaj prestavili na povsem neodvisno sceno, kjer vladajo najemniške skupine, banditi in fantazijske pošasti. V kolikor niste gledali našega predogleda, bom še enkrat oznanil, da je bil Battle Brothers moja najljubša potezna strategija tega leta, s tematiko in izvedbo na način, kot je bil ta v Mount&Blade. Je še ena igra, ki je letos izšla iz Zgodnjega Dostopa, skrit dragulj, ki ga je veliko ljudi spregledalo in ga nisem zasledil na nobeni lestvici najboljših naslovov v tem letu. Prav zabavno je igrati in gledati skupino lenuhov, ki z znojem in premagovanjem neznanskih možnosti rastejo v legendarne bojevnike, preko taktičnega igranja s skrbnim načrtovanjem in prilagajanjem glede na nasprotnike in trenutno stanje. A ne odjokati na forum, ko mrtvak najljubšemu bojevniku po sreči v enem udarcu odrobi glavo, saj to še ne pomeni konca. Kar umre, nikoli ne ostane mrtvo, sploh, če je blizu kakšen skrunitelj, ki bo prej zvestega plačanca spremenil v lastnega bojevnika. Sicer je ob izidu Battle Brothers naletel na grenak priokus, z napovedmi nadaljnjega razvoja ter navidezni opustitvi s strani razvijalcev kljub predhodnim obljubam o vključitvi raznih mehanik in razširitvi obstoječih. A kmalu za tem so izdali zastonjski dodatek, ki je pomiril lastnike igre in se hkrati zavezali, da bodo igro s popravki podpirali še naprej, čeprav bodo več pozornosti dali naslednjemu projektu.

Več o igri.

III. Endless Space 2

II. Dungeons III

Ponovitev popularnosti originalnega Dungeon Keeperja je bila zadnja leta pogosta tematika v igrah, kot so War for the Overworld, Impire in nenazadnje Dungeons, razvojnega studia Realmforge Studios, ki je letos dobila tretjo iteracijo. Omenjena serija se je tekom let počasi širila, pridobivala zanimive novosti, največja je zagotovo obisk površja in vključitev RPG-mehanik v kombinacijo branjenja in razvoja baze. S tretjo igro večjih novosti glede igranosti ni, a serija je prejela več polirne paste kot nov Ferrari. Gre torej še vedno za stilsko identično igro, z večimenskim zlom, ki se s pomočjo temne vilinke Thalya in zlobnih sil preko humorja polnih dogodivščin v kombinaciji RPG in strategije skuša dokopati do novega ozemlja. Kako pa mu gre tokrat? Glede na našo uvrstitev, lahko rečemo, da kar dobro. Osrčje igre še vedno ostaja humor, ki gleda preko, ne glede na to, kam obrneš oči. Več referenc leti na znane serije, kot so Lord of the Rings, Game of Thrones, World of Warcraft in nešteto drugih. Pravzaprav Dungeons 3 občasno nažira s prenatrpanostjo humorja in ponavljajočim se rušenjem četrtega zida, a ne glede na to, gre za neuradno nadaljevanje, ki se močno približa šarmu originalnega Dungeon Keeperja. Kljub par napakam in slabim uporabniškim vmesnikom s prevelikimi ikonami predstavlja zasvojljivo igralno formulo, bolj spolirano kot kadarkoli prej.

I. Total War: Warhammer II

Pa ga imamo, in kakšna zmaga je to. Za najboljšo letošnjo strategijo smo zasluženo izbrali Total War: Warhammer 2, nadaljevanje dobro sprejete istoimenske fantazijske serije. Le kdo še ni slišal za epsko nadaljevanko globalnega konflikta, kjer različne frakcije kot figure na ogromni plošči bijejo bitke v čast nevidnemu bajeslovnemu bitju. Je velik korak naprej za celotno serijo, ki je vzel najboljše iz prejšnjega dela ter posledično vseh Total War iger ter dodal malo goro izboljšav. Težavnost in zanimivost je večja kot kadar koli prej in z novim igralnim ciljem ter modifikacijami, jo bomo lahko igrali še dolgo časa, sploh po zaslugi novega igralnega načina, kjer se lahko v združenem starem in novem svetu borite za nadvlado. Nove rase so zanimive in raznolike, stare so sicer še vedno skoraj enake, ampak veliko pripomorejo h globini in raznolikemu bojevanju. Gre osnovno še vedno za relativno isto stvar? Ja, velika večina stvari je povsem identičnih, kar ni nobeno presenečenje. A presenetljivo je naslednik poln majhnih popravkov, kar pokaže, da Creative Assembly posluša svoje kupce in aktivno dela na dostavitvi čim boljše igralne izkušnje. Rezultat je ena najboljših Total War iger doslej in ne glede na to, če ste ljubitelj strategij ali Warhammer univerzuma, jo definitivno morate preizkusiti.

Več o igri

Tu bi s strategijami končali, z lestvicami se počasi bližamo koncu, najverjetneje pa bomo izdali še eno za najslabše igre oziroma največja razočaranja leta, za več informacij spremljajte našo spletno stran in YouTube kanal, za najlažji dostop do novih videoposnetkov pa je priporočljivo, da se naročite na naš kanal. V komentarjih z nami delite, ali se z odločitvami strinjate in katere igre bi nanjo uvrstili sami. Vsi, ki naš portal redno spremljate, ste najbrž opazili, da se je število recenzij v letošnjem letu podvojilo in v 2018 bomo poizkusili podrobno opisati tudi vse najboljše igre, kar nam v preteklosti žal v celoti še ni uspelo.