Vse, kar morate vedeti o blockchain tehnologiji

Blockchain je definitivno genialni izum, ki ga lahko uporabljaš brez znanja o delovanju in sestavi. Možgansko dete neznanega posameznika ali skupine pod psevdonimom Satoshi Nakamoto (stvaritelj Bitcoina) se je od nastanka v letu 2009 razvilo v svetovno senzacijo, znano tudi kot koncentracijsko taborišče za grafične kartice. Tako vedno bolj povsod odzvanja vprašanja, kaj sploh je blockchain?

Za enostavnejšo predstavo si predstavljaj razpredelnico s podatki, duplicirano na velikem številu računalnikov. Vsakih nekaj minut se podatki vseh sinhronizirano in to je to. Spoznal si osnovni princip blockchain tehnologije. Na istem principu deluje na primer Google Docs, ki omogoča istočasno urejanje spletnega dokumenta s strani večjega števila uporabnikov, nihče izmed njih pa ni ekskluziven lastnik datoteke, saj je zasnovana na oblaku.

Enostavno rečeno je blockchain hrbtenica nove vrste interneta in omogoča hitro, varno in transparentno P2P (Peer-to-peer) prenašanje digitalnih dobrin, kot sta denar in intelektualna lastnina. Prav tako omogoča deljenje vseh digitalnih informacij, a istočasno onemogoča urejanje, najbolj pa se uporablja pri trgovanju z digitalnimi valutami. Tehnična skupnost je našla že mnogo potencialnih uporab za to tehnologijo, a izraz večina ljudi še vedno uporablja ekskluzivno v povezavi z besedo bitcoin. Pravzaprav sta izraza bitcoin in blockchain pogosto uporabljena kot sopomenki. A čeprav sta povezana, označujeta povsem drugačne stvari.

Bitcoin in blockchain

Bitcoin je vrsta virtualne valute, znane tudi kot kriptovaluta. Njena glavna prednost je decentralizacija, saj omogoča izmenjavo denarja brez potrebe po tretji osebi, ki bi transakcijo avtorizirala. Vse transakcije so namesto tega zabeležene v javni »bukvi«, zaradi česar je njihova avtentičnost zagotovljena, možnost prevare in lažnih nakazil pa nična. Blockchain je za razliko od kriptovalute »le« tehnologija, na kateri potekajo te transakcije in služi kot neke vrste posrednik.

Ena izmed glavnih prednosti tehnologije leži v transparentnosti, saj centralno omrežje (bukva) preko P2P povezave konstantno beleži vsako aktivnost in jo v časovnem razmiku razpošlje po celotnem omrežju. Če na primer nekdo pošlje 1 bitcoin drugi osebi, se podrobnosti o transakciji (vključno z virom, ciljem in časom) zabeležijo v tako imenovan blok podatkov, kjer se nalaga na tisoče podobnih aktivnosti. Intervali, preko katerih so bloki posodobljeni, so odvisni od specifičnega blockchaina in konfiguracije, a povprečno se posodobijo na nekje 10 minut.

Glavni razlog za povezovanje fraz pa je, da sta obe besedi del istega procesa. Ker je glavni cilj rudarjev razreševanje kompleksnih matematičnih enačb v teh blokih podatkov s transakcijami. Tako gre za neko vrsto sožitja, saj dobesedno rudarijo po transakcijah s kriptovalutami prejšnjih transakcij, za to pa dobijo »plačo« v novih kriptovalutah oziroma jim je dodeljen majhen del transakcije.

Zakaj potrebujemo blockchain?

To, da so podatki zabeleženi v združeni podatkovni bazi ogromnega števila računalnikov, ima seveda precej prednosti. Ker datoteke niso le na enem računalniku, so vsi podatki javni in enostavno preverljivi, nepooblaščeno urejanje pa je onemogočeno. Prav tako je možnost tehničnih težav zanemarljiva, ker pa ni nihče lastnik podatkov, imajo vsi uporabniki prost dostop do njih.

Sicer P2P (Peer-to-peer) povezljivost uporabnikov obstaja že dalj časa v različnih oblikah in vsaj v teoriji naredi blockchain nepotreben. Kaj pa je potem sploh bistvo?

No, predstavljaj si, da blockchain ne obstaja in da imaš v lasti 1 bitcoin z unikatno identiteto. Zaideš v trgovino in tam zagledaš sijajno televizijo, ki kot nalašč stane 1 bitcoin. Nato zaideš še v drugo trgovino in tam zagledaš računalnik, ki prav tako stane 1 bitcoin. V teoriji ti nič ne preprečuje, da uporabiš svoj bitcoin za istočasen nakup obeh stvari.

Gre za neiskreno dejavnost, imenovano dvojno zapravljanje, in za enega glavnih razlogov, zakaj se P2P omrežja za beleženje transakcij nikoli niso prijela. S tehnologijo blockchain je podatek o bitcoinu in njegovem lastništvu ne le javno dostopen, vsaka transakcija mora biti tudi potrjena, preden je dokončna. Možnost neiskrenih dejavnosti je tako praktično nemogoča. Če smo se v prihodnosti morali zanašati na banke in spletne denarnice za preverjanje in potrjevanje aktivnosti (v zameno za plačilo, seveda), blokchain te posrednike izbriše iz enačbe in omogoča enostavno pošiljanje digitalnih dobrin brez dodatnih stroškov oziroma z minimalnimi stroški.

Za sistem v akciji lahko obiščeš https://blockchain.info/, kjer lahko prosto dostopaš do vseh blokov podatkov in transakcij v njih.

Druge uporabe blockchaina

V prihodnosti lahko digitalne transakcije postanejo le majhen del celotnega procesa, ki ga blockchain tehnologija omogoča. Potencialne uporabe so skoraj neskončne, saj jo lahko uporabimo v ogromnem številu panog, kot so na primer:

  • Sklepanje pogodb
  • Varno kupovanje in prodajanje intelektualnega lastništva
  • Distribucija pomembnih zdravstvenih podatkov
  • Glasovanje in preprečevanje korupcije med volitvami
  • Še mnogo drugega

Kot družba smo komaj popraskali po površju možnih dejavnosti in nove potencialne uporabe se najdejo skoraj vsak dan. Zasebni blockchaini bodo podjetjem omogočali revolucijo notranjih procesov, odprte variante pa bodo še dolgo časa vplivale na nas in naše poslovanje.

Vaša reakcija na članek?

🔥Popularno

🛎️ Sveže objave

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime