Podaj se v podeželje ter se zazri v smer najbližjega gozda. Velika možnost je, da naokrog nekdo še zmerom pomni kakšno legendo o pošastih izpod tamkajšnjih vej. Pred mnogimi, mnogimi leti je gosto, šelesteče drevje veljalo kot magnet za nadnaravne zlobne sile in s šumenjem v vetru med narod sejalo strah pred čarovnicami, volkodlaki, duhovi in podobni navlaki. Še sam dandanes navadno odvrnem pogled, kolikor me v temi pot zanese mimo večje skupine starodavnih dreves. Nikoli ne veš, kdaj boš dvignil pogled in te bo med njimi pričakal par rdečih oči.
Ampak ne trepetaj, v kolikor ti nekaj vrne pogled. Kolikor dolgo že obstajajo te legende, znano je tudi zdravilo – dobra mera optimizma, mušketa in pest srebrnih krogel. Pa naj oči gledajo, koliko želijo, mesnat’ga fantiča me nikol’ ne dobijo.
