Kot vsi vemo (no vsaj tisti, ki spremljamo igričarsko in IT sceno), na slovenskem trgu glede revij ne vlada ravno rožnato stanje. Predvsem so problemi na računalniškem trgu, kjer smo leta nazaj v lokalni trafiki lahko gledali lepo število tiskanih revij in se odločevali kaj bi sploh kupili. Bera je bila res pestra in precej kvalitetna saj smo lahko izbirali med revijami SwPower, Moj Mikro, Joker ter celo tuje tiskane medije kot so PCGamer ter PCFormat.
A čas neusmiljeno teče dalje in ti nekdanji velikani papirnatega medija so padali eden za drugim, dokler ni kruta smrt doletela tudi Jokerja. Danes lahko računalniški navdušenci zbirajo med samo še zadnjima stoječima revijama, ki sta Monitor in pa Računalniške novice. Kaj se je zgodilo in kako to, da ni v vsem tem času nastala nova revija, ki bi nas gike ponovno vrnila v branje fizičnih revij?
Najbolj zanimiv primer je zagotovo Joker, ki je bil od vedno sinonim za kvalitetno in dolgo branje. Tudi sam sem bil navdušenec nad tem računalniškim zabavnikom in z radostjo v srcu se spominjam lepih časov, ko je bil hitri internet bolj kot ne privilegij in smo svoje informacije črpali ravno iz tiskane besede. Poleg sladkega besednjaka, nas je zraven pričakalo še darilo v obliki CD-ja oz DVD-ja, katera sta bila polna dobrot kot so napovedniki ter demo igre. Če smo imeli srečo in ni bila telefonska linija zasedena, smo odvihrali na forum mnenjalnik, kjer smo lahko na polno debatirali o prihajajočih igrah, povprašali za kakšen nasvet glede zapletene zagonetke v avanturah ali pa preprosto debatirali o vsakdanjih temah.
Vse prej našteto je stvar preteklosti in čeprav se zadeva bere kot neka trapasta motivacijska slika, ki bi jo delili na Facebooku, češ kako nam je bilo včasih lepo, bi rad zapeljal zadevo v malce drugačno in bolj specifično smer. Kaj je torej pokopalo Joker in bi bila lahko njegova smrt preprečljiva?
Če bi pogledali sedanji mn3njalnik (kdor to bere iz dotičnega foruma, naj mu povem da za njihovo skupnost nimam nobene žale besede), kjer je nastala tema o pokopu njihove priljubljene znamke, bi zasledil deljeno mnenje. Seveda se najdejo goreči pristaši, ki objokujejo smrt njihovega padlega junaka in čeprav je skupnost precej vokalna, je tudi maloštevilna. A tudi med to gručico se najde nekaj ljudi, ki krivdo prelaga na samo osebje revije in ne na samega založnika. Pritožbe letijo predvsem na dolgoletnega urednika revije, ki naj bi zaviral razvoj Jokerja in bil nepripravljen na prilagajanje na trg. Presenečen sem bil, ko sem vtipkal iskalni niz “revija Joker” v Google in našel teme na ostalih večjih forumih kot so Slo-tech ter med.over saj je tam prevladovalo odločno negativno mnenje. Dejansko je zaslediti celo nekaj privoščljivosti in ogromno udarjanja po uredniku ter forumskemu elitizmu, ki naj bi preveval mn3njalnik. Namreč Jokerjev forum je bil zlatih letih zelo aktiven v vseh temah a je potem zlagoma izgubljal uporabnike, vse teme pa so se preselile v “gnojišče”, ki je zaprt za neregistrirane člane in ga lahko obiščete samo, če si naberete dovolj prispevkov v drugih temah.
Tako, sedaj ko imamo razloženo ozadje dogajanja, lahko iz tega potegnem neke zaključke.
Bi lahko Joker preživel? Teoretično da, praktično niti ne.
Treba se je zavedati, da se gaming publika precej razlikuje od ostalih bralcev in uporabnikov tiskanega medija. Svoje informacije želijo hitro, članki morajo biti kratki in po možnosti podkrepljeni z neko video obliko. Redni naročniki revije Joker so preprosto zadevo prerasli, ustvarili so si družine in časa za gaming in branja 4 in večstranskih opisov preprosto ni bilo več. Sicer so prišli novi naročniki a ob več kot 20-letnem obstoju revije so tudi ti postali fotri in ko so slednji čakali, da otroci znajo držati miško in tipkovnico, je med mladino ime Joker že tako zbledelo, da so ob starševsko sveže kupljenem izvodu zabavnika samo zavili z očmi in se raje podali na YouTube gledati Let’s Play.
A ne glede na “zastarelost” fizičnega medija, je Joker imel rešitev v podobi prav svojega digitalnega foruma. A tudi tam so se pojavile težave z odraščanjem ali pa naveličanostjo. Uporabniki so odhajali in navkljub izgubljanju obiska je bil forum še vedno zaprt za registracije. Odkrito povedano mi je bil ta del še najbolj čudna poteza Joker osebja, saj se zdi kot da so preprosto zaprti za nove ljudi, čeprav bi ravno te lahko spodbudili k nakupu revije. Uporabniki so odhajali, novim dostop ni bil omogočen na ravno lahek način in kmalu se je oblikovalo mišljenje, da je to socialno mesto samo za privilegirane, ki so “kul”. V bistvu me celotna situacija spomni na Cartmana, ko je kupil zabaviščni park samo zase in nekaj časa je dejansko tako mnenje tudi prevladovalo. A kmalu je ljudem tudi neprestano trkanje na vrata presedlo, čemur ni pripomoglo tudi umiranje forumov nasploh in dandanes se skupnost seli na hitrejše sporočilnike kot so Discord ali pa Reddit. Tisti srečneži, ki se jim je na forum le uspelo prebiti, so naleteli na bolj kot ne zaprto skupnost, kjer se uporabniki med sabo poznajo že dolga leta in imajo med sabo zgrajene prijateljske odnose, medtem ko so se novinci počutili nezaželene ali pa so bili obtoženi, da so alternativni račun od že obstoječega uporabnika v namene “trollanja”.
Med predlogi kako rešiti revijo, se je največkrat omenjala digitalizacija vsebine a ti predlogi so naleteli na odločen ne, ki je na nek način tudi razumljiv. Obstoječi kupci so namreč preferirali fizični medij, ki so ga lahko vzeli s sabo povsod in jim je nudil oddih od neprestanega gledanja v ekran. Nekateri pa so selitev na vsemrežje pozdravljali kot dobro odločitev in so zagovarjali stališče “bolje to kot nič”. Ta razdvojenost že tako majhne količine bralcev je zagotovo predstavljala velik problem a kako digitalno vsebino tržiti? Kdo bi za vsebino plačal? Je rešitev nameščanje velikega števila oglasov na strani, ki ti ne pomaga dosti, saj so tvoji obiskovalci računalniško izobraženi in ima velika količina nameščen AdBlocker? Zagotovo za digitalizacijo ne bi plačevali tisti, ki preferirajo fizično obliko kar je predstavljalo veliko količino bralcev. A spet teh očitno ni bilo dovolj, da bi po propadu založnika Alpress kakšen drug založnik bil pripravljen prevzeti znamko ali pa jo zaštartati pod novim imenom.
Joker se je dolgo časa ubadal tudi s problemom delovne sile, saj praktično celo revijo spisali trije osebki, pred samim koncem pa sta na njej delala samo še dva JCT pripadneža. Slednja dva sta zagotovo mojstra svoje obrti a pisanje takšnega projekta zahteva svoj davek na izmučenosti. Novih piscev ni bilo, saj nihče ni ustrezal njihovim standardom in čeprav sta pogumneža neumorno tipkala dalje, bi slej kot prej pregorela, saj je takšen tempo preprosto nevzdržen. Kako potem od takšnih veteranov zahtevati, da nenadoma povsem spremenijo svojo obrt in se preselijo v povsem digitalno obliko, kjer so spet pomembne druge veščine kot so ustvarjanje posnetkov, streamanje in po možnosti ob strani udariti še kakšen podcast? To so zadeve, ki spet zahtevajo svoj trud in vajo in če že nekdo dobro piše članke, to ne pomeni, da bo kar nenadoma lahko na isti kvalitetni ravni proizvajal YouTube posnetke.
Na tej točki imate bolj jasno sliko, kaj je botrovalo smrti eni najbolj priljubljenih revij na slovenskem trgu. Preprosto je prišel njen čas, saj je današnji računalniški trg povsem drugačen iz njenega zlatega obdobja. Ljudje imamo radi, da lahko za krivico obtožimo samo enega “zlobneža”, medtem ko je resnica, da je dejavnikov za smrt bilo več in je bila končna situacija neizbežna.
Prilagajanje je neizbežen del ustvarjanja takšnega fizičnega medija in je nekaj, iz česar imamo tudi sami izkušnje. Če je dolga leta bilo popularno tekmovanje iz League of Legends, je že jutri tu Fortnite in publika zahteva turnirje iz slednje igre. Če so trenutno zanimive video recenzije, to ni dovolj, saj ljudje zahtevajo Let’s Play posnetke ter prenašanje v živo. Takšen je pač ta posel in na nas ni, da vaše želje zatiramo, ampak da se jim prilagodimo. Zato organiziramo “offline” turnirje. Zato izpeljujemo projekte, kot so Top YouTuber ter Top Streamer Slovenije. Ker če nismo složni in v simbiozi, bodo naši obiskovalci preprosto odšli drugam in zelo težko jih bomo dobili nazaj.
Joker tako dalje živi samo še v naših spominih. Zaradi legalnih zapletov je umrla tudi njihova domena joker.si, kjer smo si lahko prej ogledali vso vsebino v digitalni obliki a sedaj je vsa ta dolgoletna zapuščina izginila. Jo bomo kdaj dobili nazaj? Vse je odvisno od sodnih mlinov, ki pa meljejo zelo, zelo počasi.
Srčno upam, da se kmalu pojavi kakšna nova revija za igričarje, saj je žalostno, da trenutno na slovenskem trgu ne obstaja niti ena. Do takrat pa čuvajte svoje pretekle izvode in jih zopet prelistajte ter se preko njih vrnite v bolj umirjeno obdobje slovenske igričarske zgodovine.
Oprostite, ker se oglašam, ampak ne morem biti več tiho. Ob vseh namigovanjih, sklepanjih, najrazličnejših idejah o tem, kdo je kriv za “propad Jokerja”, bi rad kot relativni insajder povedal, da zraven založnika ogromno krivdo nosi tudi odgovorni urednik David Tomšič. To je nespregledljivo dejstvo, ki se ga zavedajo tudi ostali glavni pisci, čeprav so zaradi različnih okoliščin (predvsem dobrobit revije) vztrajali v nekako zdržnem odnosu z njim. Ravnanje odgovornega urednika je bilo podlo in nizkotno na mnogih straneh. Kot prvo je bil resnično slab odnos s potencialnimi spoznorji, ki jih je njegov odnos vztrajno odbijal, čeprav so bili iz njihove “branže” (stripi, igre itd.). Joker je na račun odnosa g. Tomšiča izgubil številne sponzorje, kar je seveda odneslo tudi potreben kapital za ohranitev revije. Obenem pa je imel urednik katastrofalen odnos s pisci, novimi in starimi. Na različne prošnje za pisanje se je odzival izjemno žaljivo, gospodovalno, brez osnovne olike (kakšnega vikanja ni bilo nikoli, za vse se je takoj predvidevalo, da smo “krave skupaj pasli”, pa ni važno, ali smo bili stalni dopisniki, potencialni novi pisci ali sponzorji), prav tako pa je prihajalo tudi do različnih oblik mobinga. Od blažjih (grdo govorjenje, obkladanje z različnimi “nesposobnežimi”) pa do hujših (o tem bom spregovoril malo kasneje). Izpostavil bi, da je razno obkladanje z različnimi “nesposobnežimi” in “idioti” večkrat prišlo kot posledica tega, da urednik Tomšič sam ni nečesa poznal/bil koherentnega mnenja, vendar je skušal svoje neznanje prikriti z različnimi verbalnimi napadi. Kar pa se tiče hujšega mobinga, pa govorim predvsem o nadlegovanju potencialnih ženskih sodelavk, ki se je izvrševalo preko neprimernih komentarjev, nespodobnih povabil, “teženju” po različnem slikovnem gradivu, klicarjenju (po tem, ko je bilo jasno pokazano, da osebe ne želijo imeti več stika z njim) itd. Nič boljši ni bil odnos do aktualnih piscev, ki so pri stvarjenju revije imeli v resnici malo prostih rok, čeprav so si želeli spremembe. V teoriji je ekipa imela neko vrsto demokracije, v praksi pa je vse potekalo po odločitvi urednika, tudi reviji v slabost. Zaradi tega je nastalo izjemno toksično okolje, ki je lahko obstalo samo zato, ker je nekaj stalnih piscev zamižalo na oko in še polovico drugega. Resda je založnik propadel, ravnal neodgovorno in kislo, vendar vloga urednika Tomšiča ni bila nič bolj spodbudna. Še preden je vest o tedaj še bodočem stečaju podjetja zaokrožila po ekipi in širše, se je med vrsticami vedelo, da bo Joker napredoval in obstal, če bo prišlo do menjave glavnega urednika, o čimer je bilo obveščeno tudi vodstvo založbe. Žal se je vse obrnilo na še slabše, založba je šla v stečaj in revija je propadla. S svojim odnosom pa je g. Tomšič od ustvarjanja najbrž odvrnil številne pisce in piske, ki se po tako negativni izkušnji niso želeli več vključevati v pisunsko novinarstvo. Je kar je, življenje gre dalje. Vsem, ki pa ste imeli pri Jokerju negativno izkušnjo, pa polagam na srce, da se oglasijo ekipi gaming.si, ki vas bo gotovo obravnavala bolj spoštljivo in korektno. Ne zavržite pisala!
Ja, zanimivo je, da je o uredniku naokoli bilo toliko slabega mnenja. Tako na samem mnenjalniku, kot na drugih spletnih portalih je bilo njegovo ime vedno prisotno v skorajda vedno negativnem smislu. A v zlati dobi revije takšnega negativnega mnenja (vsaj koliko je meni znano) takrat ni bilo moč zaslediti, samo takrat, ko so šle zadeve v po zlu, so ljudje na polno začeli njegovo ime metati po blatu.
Dejstvo ostaja, da je človek odličen pisec in čeprav je imel določeno besedo pri ustvarjanju revije, je moral vseeno delati po željah založnika. Recimo veliko pritožb je letelo na ceno revije čeprav tip ni imel pri temu nobene veze. Ljudje imamo pač radi da s prstom pokažemo na samo enega krivca in to je bil namen članka; ne da nekoga mečemo v slabo luč ampak da samo razjasnimo določene zadeve, ki so botrovale smrti priljubljene revije.
*Računalniške novice niso revija, temveč skupek PR člankov 😉 .
Hvala bogu da mam puncu iz hrvaške pa sem se preko nje naročil na Reboot plus dobil še celotednsko karto za eden največjih gaming sejmov
Hvala bogu, da te puncu prenaša.
Tomsic je glavni krivec za propad Jokerja, ker je vase-zagledani aroganten tepec.
Nobenemu ne manjka Joker.
Še najmanj pa članki v žabarščini.
Vsem nam manjka Joker, že zavoljo modernega idiotizma med mladimi (pod 30 let).