FreeSync 2 – Kaj sploh je in zakaj je pomemben za vsakega igričarja

Tekom zadnjih tednov sem malo raziskoval AMD FreeSync 2 tehnologijo. HDR in ultraširoki zasloni pridobivajo na popularnosti, zato je to idealen trenutek za debato o tej tehnologiji, zelo podobni FreeSync, a s par dodatnimi bonbončki. Ne gre za povsem novo stvar. AMD jo je oznanil že na CES 2017, a komaj pred kratkim smo začeli opažati porast števila zaslonov, ki podpirajo to tehnologijo.

Ampak gremo najprej k osnovam. Navpično sinhronizacijo pozna že skoraj vsak samooklicani računalniški strokovnjak, a G-Sync in FreeSync sta za mnoge še zmerom neznanka. V osnovi gre za precej podobno stvar v drugačni embalaži, a G-Sync bomo zaenkrat dali na stran, saj nas danes bolj zanima AMD pristop. Preden gremo na novo tehnologijo, si dajmo najprej razjasniti, kaj sploh je FreeSync in zakaj je pomemben za vsakega igričarja z AMD grafično kartico. Pa kar začnimo.

Kaj je FreeSync?

Če na hitro osvežimo, gre za AMD tehnologijo, ki se nanaša na njihovo implementacijo prilagodljive sinhronizacijske tehnologije. Zaslonu omogoča prilagoditev (znižanje) hitrosti osveževanja na hitrost rendiranja grafičnega procesorja. Če na primer grafična kartica igro prikazuje na 46 FPS, bo zaslon sliko osveževal pri 46 Hz. S tem eliminiramo trganje slike, podobno kot pri vertikalni sinhronizaciji, a z bolj prilagodljivimi opcijami. Vsi vemo, da vertikalna sinhronizacija (VSync) v igrah navadno omogoča zaklenitev osveževanja na 30 in 60 FPS (oziroma maksimalno hitrost osveževanja), a s FreeSync se številka poveča. Cilj je ustvariti bolj gladko izkušnjo, vendar ima seveda tudi par slabosti, Ki pa jih bomo pustili za kakšno drugo debato.

Zaradi načina delovanja mora FreeSync med drugim modificirati nastavitve zaslona, potrebujemo pa tudi kompatibilen AMD grafični procesor. Podobno velja tudi za Nvidia G-Sync tehnologijo, ta pa sloni na dražji “zaklenjeni” tehnologiji, medtem ko gre pri FreeSync za odprt standard, posvojen kot uraden VESA Adaptive Sync standard. Po zaslugi tega lahko tehnologijo implementira vsak proizvajalec zaslonov.

Zasloni s podporo za to funkcijo pridobijo možnost prilagodljive sinhronizacije, izvedba pa lahko poteka na kakršen koli način, dokler le dosega standarde AMD. Če se zanimate za zaslon z AMD FreeSync tehnologijo tako v primeru sovpadajoče grafične kartice pridobite možnost za prilagodljivo sinhronizacijo, a to je tudi edina razlika. FreeSync oznaka torej ne nudi nujno bolj kvaliteten zaslon, saj s to funkcijo ne pridobi na kvaliteti slike ali ostalimi funkcijami, zahteve pa niso ravno visoke.

Kaj pa FreeSync 2?

Tu pride v poštev FreeSync 2. Ne gre za izboljšavo originalne tehnologije ali njeno nadgradnjo, zato zna biti ime zavajajoče. Namesto tega originalni tehnologiji zraven doda par funkcij. Vsak FreeSync 2 zaslon bo tako vseboval dodatne bonbončke, a še vedno bo slonel na originalni FreeSync tehnologiji. Zato boste ob iskanju novega zaslona hitro videli, kateri zasloni dosegajo višje standarde, saj morajo za FreeSync 2 podporo prestati višji test kvalitete kot za zgolj FreeSync, kar seveda pomeni tudi višjo ceno.

To je tudi razlog, zakaj FreeSync in FreeSync 2 še vedno soobstajata na trgu zaslonov. Kljub nerodnem imenovanju je FreeSync 2 efektivno AMD oznaka za “njihove” premijske zaslone, medtem ko gre pri FreeSync za širše dostopno opcijo.

V osnovi gre še vedno za isto tehnologijo z dodatnimi bonbončki in tudi tehnologija deluje povsem identično. FreeSync zasloni enostavno ne vsebujejo nekaj premijskih funkcij dražjih sotrpinov.

Kaj pa te funkcije so? Verjetno že vsi čakate na razjasnitev tega. No, v praksi dobimo tri nove večje pridobitve. Visok dinamični razpon, Kompenziranje nizkih sličic na sekundo in manjša zakasnitev oz. latenca.

Visok dinamičen razpon

Gremo lepo po vrsti. Ob originalni najavi FreeSync 2 je AMD podrobno razložil, kako se bo njegova implementacija razlikovala od klasične HDR implementacije. FreeSync 2 bi naj s pomočjo predhodne obdelave pošiljal specifične podatke iz monitorja na računalnik, kar bi naj poenostavilo proces označevanja odtenkov.

Ideja za tem je bila, da bi že igre označile odtenke specifično glede zmogljivosti zaslona in FreeSync 2 bi prenesel podatke direktno na zaslon, brez da bi jih ta moral obdelati. Do sedaj je isti proces navadno potekal drugače, saj so igre podatke o odtenkih poslale zaslonu in ta jih je sam razbral in prilagodil svojim sposobnostim prikazovanja. Prva metoda bi naj v teoriji znižala glavni problem HDR igričarstva, kar je latenca. Igre bi same opravile večino dela in zaslon bi enostavno prikazoval prejeto sliko.

Tako je vsaj bila originalna implementacija na CES 2017. V teoriji je definitivno zvenela odlično, a glavni problem je bil pripraviti igre, da bi za zaslone s FreeSync 2 podporo pošiljale prilagojene končne podatke, saj bi morali zato razvijalci med razvojnim procesom implementirati to tehnologijo. Vsi vemo, kakšno mnenje ima večina razvojnih studiev o vključitvi zelo nišne in nepreizkušene tehnologije.

V trenutni obliki tako originalna implementacija ni povsem pripravljena – vsaj ne na način kot je bila predstavljena. Uradna spletna stran trenutno zgolj navaja tehnologijo kot “podpora za prikaz HDR vsebine”, brez kakršne koli omembe o podprtih igrah. Namesto tega tehnologija trenutno sloni povsem na Windows 10 HDR implementaciji. Ta se stalno izboljšuje, a niti približno ni na ravni, kot so jo obljubljali z originalno metodo.

Eden izmed razlogov za trenutno variacijo je tudi, da je bila FreeSnyc tehnologija vpeljana komaj v septembru 2017 z AMD GPU Services 5.1.1. Razvijalci zato še niso imeli časa, da bi jo vpeljali v igre. Vpeljava tako kompleksnih tehnologij lahko traja precej časa in trenutno še ni znano, ali je katera od takrat izdanih iger med razvojnim procesom uporabila AGS 5.1.1..

Ena izmed omenjenih funkcij HDR implementacije je tudi avtomatično preklapljanje med HDR in SDR načini, kjer bi lahko med igrami v polnem zagonu izrabili HDR, a nato na namizju uporabljali SDR. Zaenkrat žal ta funkcija še ni funkcionalna, saj FreeSync 2 ponovno uporablja standardno Windows 10 HDR implementacijo, ki ji preklapljanje med HDR in SDR ne diši kaj preveč.

A vseeno, kljub dokaj površni HDR implementaciji, FreeSync 2 oznaka garantira nekaj stvari. Vsi monitorji podpirajo HDR, zato ste ob nakupu zagotovljeni, da ste dobili zaslon s HDR podporo. FreeSync 2 prav tako omogoča, da lahko obenem za optimalno izkušnjo med igranjem uporabljate tako adaptivno sinhronizacijo kot HDR. In za konec, vsi FreeSync 2 monitorji potrebujejo “dvakrat več barvnega zaznavanja sRGB za boljšo svetlost in kontrast”.

Izgleda tudi, da za potrditev FreeSync 2 podpore zahtevajo več kot le osnovno HDR implementacijo. Zaenkrat vsak zaslon s to tehnologijo izpolnjuje vsaj DisplayHDR 400 zahteve. Seveda gre za precej nizki HDR standard, a do sedaj smo videli že precej tako imenovanih HDR zaslonov, ki niso zadostovali niti minimalnim standardom, zato s FreeSync 2 garantirano dobite zaslon, ki jim zadostuje.

Seveda to ne pomeni, da ne moremo iti še višje. Nekateri FreeSync 2 zasloni bodo presegli DisplayHDR 400 standard, na primer Samsung FreeSync 2 serija, ki dosega DisplayHDR 600. Idealno bi rad videl, da vsi monitorji dosežejo to mejo, a tudi DisplayHDR 400 bo dovolj za vstopno HDR izkušnjo.

Nizka latenca

Druga izmed FreeSync 2 funkcij je nižja vnosna latenca, ki smo jo rahlo pokrili že prej. Zaslonski procesor je v preteklosti za HDR posledično pridobil precej vnosnega zamika, a FreeSync 2 obljublja nizke latence tako za SDR kot tudi HDR. Od AMD-ja nismo dobili specifične metode za targetiranje latence, vendar je varno reči, da 50 do 100 ms standardnih HDR televizij za igričarske monitorje ne pride v poštev.

Kot smo omenili pri govoru o HDR implementaciji, je bila originalna ideja prestaviti vso označevanje odtenkov na igre. S tem bi odstranili tudi precej vnosne latence, saj bi s tem razbremenili zaslonske procesorje. Ker igre trenutno še ne posedujejo te tehnologije, zmanjšanje zaenkrat pride na račun boljše procesorske zmogljivosti zaslonov s to oznako. Samsung FreeSync 2 zasloni na primer vsebujejo način za nizko latenco, ki se samodejno aktivira, če je aktiven tudi FreeSync 2.

Kompenzacija za nizko število sličic na sekundo 

Zadnja ključna tehnologija je kompenzacija za nizko število sličic na sekundo. Gre z roko v roki z adaptivno sinhronizacijo in zagotavlja, da ta funkcionira pri vsakem FPS, od enega pa do maksimalnega osveževanja zaslona.

Delovanje te tehnologije je enostavno. Zasloni lahko sami po sebi osveževanje prilagodijo do določene meje, recimo od minimalnih 52 pa do maksimalnih 144 Hz. Če bi igra delovala pod minimalno mejo (ki je v tem primeru 52), bi se srečevali s klasičnim trganjem slike ali zatikanjem, kot da FreeSync tehnologije ne bi bilo, saj zaslon osveževanja ne bi mogel spustiti pod 52 Hz.

LFC oziroma kompenzacija za nizke sličice na sekundo poveča mejo sinhronizacije med zaslonom in številom sličic. Če te padejo pod minimalno mejo zaslona, se vsaka enostavno prikaže večkrat in tako izniči učinek trganja.

Če na primer v prejšnjem primeru grafična kartica sličice prikazuje pri 40 FPS, bo z LFC vsaka sličica podvojena in slika sinhronizirana na 80 FPS. Tako lahko tehnologijo koristite tudi pri zelo nizkih sličicah. Igra pri 15 FPS bo imela vsako sličico prikazano štirikrat (da bo presegla mejo 52 Hz) in bo tako sinhronizirana s 60 Hz.

Tako lahko efektivno FreeSync 2 izniči minimalno mejo osveževanja, a za podporo mora zaslon podpirati maksimalno hitrost osveževanja, ki je vsaj dvakrat višja od minimalne. Zato vsi FreeSync zasloni ne podpirajo LFC tehnologije. Če na primer podpirajo 48–75Hz, s tem ne dosegajo minimalnih standardov. V primeru FreeSync 2 pa bo vsak zaslon preizkušeno podpiral LFC, tako da bo to še ena skrb manj za vas.

Zaključek 

To bi bilo vse osnovno znanje glede te koristne tehnologije, upam, da sedaj bolje razumete osnove FreeSync in razumete FreeSync 2. Seveda je potrebno vedeti, da obe tehnologiji potrebujeta AMD grafično kartico – trenutno so podprte vse kartice od RX 200 serije naprej z nekaj izjemami. Zraven sodi tudi par AMD APU-jev z integrirano grafično kartico.

Če si lastite Nvidia grafično kartico, boste na zaslonu s FreeSync 2 podporo vseeno lahko koristili večino FreeSync 2 funkcij, vključno s HDR podporo. A ne boste mogli uporabljati adaptivne sinhronizacije. Če želite to, raje vzemite zaslon z ekvivalentno Nvidia G-Sync tehnologijo.

Vaša reakcija na članek?

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Sveže objave

Microsoft še ni končal s kupovanjem perspektivnih založnikov in razvijalcev

Igričarski svet še še zdaj ni pomiril od potresa, ki ga je pred nekaj dnevi sprožil Microsoft, ko je javno naznanil, da...

Primerjava Crysis Remastered z brezplačno grafično modifikacijo za originalno igro

Nekaj dni nazaj je izšla težko pričakovana predelava Crysis Remastered, ki pa je skupnost precej razočarala. Sicer igra ni popolna katastrofa in...

Prve tri Metal Gear igre naj bi se kmalu pojavile na PC-ju

Serija Metal Gear Solid se je začela že davnega leta 1987. Prvi del se je imenoval preprosto Metal Gear in se je...

1 KOMENTAR

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!