Intel Core i3, i5 in i7 – vse, kar morate vedeti

Intel je masovni gigant na področju računalništva in “Core i” predstavlja njihovo najprepoznavnejšo linijo procesorjev, katero najdemo v skoraj vsakem prenosniku in v velikem številu osebnih računalnikov. A korporacijski vsevedneži so njihovo oštevilčevanje in označevanje napravili na način, kjer običajen kupec le težko prepozna, kaj kupuje in kaj bi bila zanj najboljša izbira. Zakaj je i7 7700K za 50€ dražji od i7 7700 in kaj je ta K na koncu? Zakaj je i3 6300 manj zmogljiv od i5 6400, če pa deluje na 3.80GH napram 3.30GHz?

Če ste v lovu za novim računalnikom in želite izbrati najboljše razmerje med zmogljivostjo in ceno, so to stvari, ki jih morate nujno poznati. Obstaja velika možnost, da bo vaš nov računalnik uporabljal Intel procesor (sicer se je v zadnjih letih s prihodom Ryzen serije to spremenilo, a za ta članek ne želimo preveč komplicirati). Naš cilj je, da vam na kratko predstavimo vse pomembne pojme, ki jih je potrebno vedeti o Intel seriji procesorjev. Od generacije in označevanja do števila jeder in pomena frekvenc. Berite naprej in zagotovo boste dobili nekaj materiala za pametovanje prijateljem, ki so (ali pa tudi ne) vprašali za vašo mnenje, vaše znanje o področju računalništva pa bo dosti večje.

Imena procesorjev

Če pričnemo pri samem imenovanju, je ime procesorja oznaka, iz katere lahko razberemo ogromno količino informacij. Način imenovanja je ostal identičen vse od druge generacije in po zaslugi tega lahko enostavno vidimo relativne razlike, čeprav brez podrobnega znanja kaj natančnega ne moremo razpoznati. A vseeno nam bo ime povedalo pričakovano porabo, namen in relativno zmogljivost (relativno na procesorje iste serije).

Kaj lahko iz tega imena torej razberemo? Prvi del nam da vedeti proizvajalca in znamko in za Intel potrošniške procesorje je identičen, Intel Core. Takoj za njim je zelo pomemben modifikator (i3, i5, i7, 2 duo…) in že iz njega lahko razberemo relativno zmogljivost in pričakovano ceno. V testnem primeru je modifikator i7, torej lahko pričakujemo zelo zmogljiv procesor, a celotne knjige še nismo prebrali! Prvi del ste verjetno še vedeli in tako ni nič novega, a komaj smo pričeli z razbiranjem! Sedaj smo že pri številki procesorja. Sestoji iz generacije in oznake, s tem, da generacija (zaenkrat) zavzema prvo številko, zadnje tri pa so rezervirane za točen model. Načeloma višja številka pomeni boljšo zmogljivost, a najde se par izjem in preskoki (sploh med generacijami) niso povsem konstantni. Glede na to, da smo omejeni navzgor s številko 999 (razdeljeno med i3, i5 in i7), nam 500 pove, da gre nekje za srednje zmogljiv procesor oziroma lahko iz števila sklepamo, da gre za enega nižje zmogljivih i7 procesorjev. Zadnji del, pripona, je podrobneje razložena malo nižje, zato gremo še enkrat lepo od začetka, tokrat malo bolj podrobno.

Gremo si torej pogledati vsakega izmed elementov, ki sestavlja ime Intel Core procesorja.

Razlika med i3, i5, i7

Kot smo že omenili, nam oznaka pove generalno zmogljivost določene serije procesorjev. i3 so najmanj zmogljivi procesorji z zelo nizko porabo, i5 sodijo v zlato sredino, i7 pa so načeloma najbolj zmogljivi, a tudi najbolj požrešni in najdražji.

Če to včasih ni držalo, so dandanes že i3 procesorji dovolj zmogljivi za splošno uporabo in manj zahtevna opravila, kot so brskanje po spletu, gledanje filmov in igranje nezahtevnih iger, čeprav izkušnja občasno ne bo optimalna. Za večino iger, zahtevnejše programe in video obdelavo je tako potrebno poseči višje in tu pridejo v poštev i5 ali v primeru želje po največji zmogljivosti i7. Seveda slednja dva nič ne pomagata v primeru počasnega sistemskega diska, zato je zraven njiju močno priporočljivo imeti operacijski sistem nameščen na SSD in ne na HDD.

Tako, prvi del je za nami, saj ni bilo tako težko. A zabava se šele začenja. Veliko ljudi misli, da generacije označujejo oznake Core i3, i5 in i7, a presenečenje – to so samo oznake. Če pustimo ostale oznake Intel procesorjev (Pentium, Celeron, Atom in 2Duo) na strani, se je vse pričelo novembra 2008 z izidom prve generacije i3, i5 in i7 procesorjev.

Kaj pa i9?

i9 so ekstremno zmogljivi procesorji in navadni uporabniki jih lahko preprosto ignoriramo. Čeprav jih v primeru podprte matične plošče lahko vstavite v računalnik, so zaradi pregrešno visoke cene namenjeni za zelo procesorsko zahtevna opravila in se tako uporabljajo v primeru zelo zahtevnih rendiranj ali najpogosteje strežnikov.

Generacije in oznake

Različne generacije lahko prepoznamo preko prve številke v seriji, povedo pa nam uporabljeno mikroarhitekturo, približno starost in pričakovane funkcije ter zahtevana podnožja matičnih plošč.

Novejše je vedno bolje, a glede generacij to nujno ne drži, vsaj, kar se tiče zmogljivosti. Precej starejši Core i7 3770 procesor 3. generacije na primer kljub relativno visoki staosti nudi isto zmogljivost kot i3 8100 najnovejše generacije! Seveda bo imel višjo porabo in bo tehnično bolj zastarel ter ga ne bo možno več kupiti (razen na trgu rabljene opreme), a če ga boste uporabljali, bo še vedno zmogel nositi svojo težo.

Če na kratko naštejemo vse generacije:

  1. generacija – Nehalem (xxx)
  2. generacija  – Sandy Bridge (2xxx)
  3. generacija – Ivy Bridge (3xxx)
  4. generacija – Haswell (4xxx)
  5. generacija – Broadwell (5xxx)
  6. generacija – Skylake (6xxx)
  7. generacija – Kaby Lake (7xxx)
  8. generacija – Coffee Lake (8xxx) – trenutno najnovejša
  9. generacija – Cannon Lake (9xxx)
  10. generacija – Ice Lake

Trenutno je najbolj aktualna 8. generacija, čeprav se počasi pričenjajo pojavljati prve informacije o 9. generaciji na trgu mobilnih procesorjev. To nikakor ne pomeni, da lahko procesorje starejših generacij enostavno vržemo na odpad ali uporabimo za podlago neravne mize, kar smo tudi prej razložili. Tudi starejše generacije i5 in i7 procesorjev zaradi več jeder (več o tem kmalu) zadostujejo osnovnim ter v primeru določenih modelov tudi zahtevnejšim potrebam. Med posameznimi generacijami je včasih prišlo do skoraj ničelnih sprememb in tako sploh 6. in 7. vsebujeta skoraj identično strukturo in nudita skoraj identično zmogljivost in porabo (le, da so procesorji 7. generacije bolj učinkoviti pri video obdelavi).

Trištevilčno mesto za generacijo je rezervirano za oznako, ki je tu zgolj za označevanje posameznih modelov znotraj določene generacije. Tu velja načelo, da je višja številka vedno boljša, a pripona to dejstvo včasih postavi na glavo.

Pripone

Proizvodna linija oziroma pripona se nahaja na samem koncu imena procesorja in nosi višjo pomembnost, kot bi lahko sklepali glede pozicioniranja. Intel uporablja kar precejšno število različnih pripon z namenom bolj jasne označitve namena, za katerega je specifični procesor namenjen. Procesorja z isto generacijo in oznako lahko nostita drugačno pripono (oziroma je eden nima) in se precej razlikujeta. Pred časom so zaradi izboljšav v tehnologiji pri Intel posodobili tudi oznake in mi se bomo osredotočali na trenutno označevanje, kjer so v uporabi naslednje pripone:

Tako. Zdaj poznate celotno zgodbo za imenom oziroma šifro vsakega Intel procesorja, a zgodba še ni končana. Vedeti je potrebno še določene ostale stvari, ki niso prisotne v imenu.

Število jeder

Dandanes enojederni procesorji predstavljajo le grenak spomin na stare dni, zato se jim izognite kot hudič križu. Več jeder pomeni procesorsko sposobnost istočasnega opravljanja več opravil naenkrat, zato enostavno rečeno več jeder pomeni boljšo zmogljivost.

Skoraj vsak program dandanes zmore izkoristiti vsaj štiri jedra, zato tudi ob delu v le eni aplikaciji hitro opazimo razliko v hitrosti. Eno in dvo-jederni procesorji se pogosteje zatikajo, potrebujejo dalj časa tudi za manj enostavna opravila in se včasih zadihajo že v mirovanju (če ste si kdaj lastili zelo star računalnik, zagotovo veste, o čem govorim).

Ker so se enojederni procesorji izkazali za preveč neučinkovite, dandanes skorajda vsi nizkocenovni procesorji uporabljajo dve jedri in do nedavnega je to držalo za vse i3 procesorje. A v novi, osmi generaciji večina i3 procesorjev že vsebuje štiri jedra, kar jih postavi dosti višje na zmogljivostni lestvici napram predhodnikov.

i5 in i7 že vse od začetka vsebujeta vsaj štiri jedra (s par izjemami  v mobilnem razredu in med procesorji z izjemno nizko porabo), nekateri i7 procesorji pa so šli še višje in uporabljajo že 6 ali 8 jeder, kar jih postavi na sam vrh. Tisti, ki te sreče nimajo, po večini vsebujejo štiri jedra in osem niti, medtem pa večina i5 izrablja štiri jedra in štiri niti. Kaj pa so te “niti”? Sem že mislil, da ne boste nikoli vprašali.

Več jeder je torej boljše, a ne?

V teoriji – ja. Če malo zaidem s teme, bi rad omenil (zdaj že malo manj aktualno) AMD FX serijo, znano po ekstremnem številu jeder glede na ceno. Čeprav je res, da dobite neprekosljivo sposobnost multiprocesiranja, posamična jedra obeh proizvajalcev procesorjev ne moremo direktno primerjati. Čeprav je res, da ima recimo AMD FX 6300 šest logičnih jeder, so razporejene po dve na matematični co-procesor. Po dve jedri si tako delita resurse (podobno kot pri nitih), a sistem je vseeno superioren napram nitim, saj gre dejansko za ločene procesorske enote, medtem, ko niti predstavljaja logične procesorje.

Čeprav ima FX ogromno število jeder napram i3 in tudi i5 ter še dodatno deluje na višjih frekvencah, bi sklepal, da je zagotovo superioren po zmogljivosti. Sedaj bom spet vrgel dimno bombo na vse, kar sem do sedaj povedal, saj to ni res. Čeprav se število jeder in visoka frekvenca delovanja slišita mikavno, se že novejši i3 procesorji kosajo z zmogljivejšimi FX procesorji, i5 pa jih povsem odpihnejo iz odra. Ampak kako? No, ene stvari do sedaj še nismo omenili in to je sposobnost procesiranja inštrukcij na časovni cikel (IPC). Ponovno nočem preveč preiti v podrobnosti, ampak pomembno je vedeti, da imajo FX procesorji dosti nižji IPC in zaradi tega sploh v igrah nekaj jeder FX procesorjev ni izrabljenih, saj le malo iger podpira več kot štiri jedra (vsaj tako je držalo pred par leti).

Hyper-Threading   

Jedra lahko še dodatno popstavimo pred mikroskop in tako razkrijemo še eno pomembno stvar. Intel procesorji v veliki meri podpirajo Hyper-Threading tehnologijo, s pomočjo katere efektivno podvojijo število jeder v obliki niti. To pomeni, da lahko procesor s to tehnologijo (v teoriji) opravlja dvakrat več opravil obenem! Celoten proces izgleda tako, da vsako jedro dobi dva logična procesorja z lastno pametjo in arhitekturnim stanjem. A vseeno ne moremo enostavno reči, da ima procesor dva-krat več jeder, saj si niti v posameznem jedru delijo vse resurse tega jedra.

 

Niti so v računalniških izrazih sekvenca inštrukcij, ki jih procesor lahko pravlja. Če ima procesor eno jedro, lahko naenkrat obdeluje le eno nit in posledično le eno opravilo. Dve jedri imata navadno dve niti, ki jima omogočajo istočasno delo dveh opravil naenkrat in tako dalje. V praksi je vse veliko bolj kompleksno, a moj cilj tu je stvari ohraniti čim bolj enostavne.

Intel Hyper-threading vsakemu jedru podeli dve niti, tako da lahko Core i3 z dvemi  jedri efektivno naenkrat obdeluje štiri opravila. Trenutno tehnologijo poseduje večina i3 in i7 procesorjev, na i5 pa je prisotna le v zadnjih generacijah. Skupaj s 8MB predpomnilnika (na kratko ekstremno hiter pomnilnik, ki ga procesor uporablja za shranjevanje pogosto potrebovanih podatkov) in Turbo Boost tehnologijo (spodaj) lahko hitro vidimo, zakaj se i7 procesorjev drži sloves največje zmogljivosti.

Turbo Boost

Turbo Boost je Intel-ova oznaka za tehnologijo, ki procesorju po potrebi omogoča zvišanje frekvence nad uradno navedeno raven. Najvišja frekvenca je odvisna od specifičnega modela, števila jeder, porabe in temperature, a ker višja frekvenca pomeni hitrejše delovanje, je tehnologija dodaten bonus, dokler le imate dovolj dobro hlajenje. Čeprav je v tem primeru vse izvedeno avtomatično, napredni uporabniki raje samodejno »navijajo« procesorje, oziroma jim višajo frekvenco ter voltažo, a to je ponovno zelo napredna tematika, katero bi pustil za kakšen drug dan.

i3 procesorji ne posedujejo te tehnologije, a i5 in i7 jo. Zaradi tega lahko dosegajo višje frekvence, i3 pa imajo navadno višje že osnovne frekvence.  Hitrost frekvenc tako ni najboljši način merjenja zmogljivosti med različnimi procesorji, saj nikoli ne poznamo ostalih faktorjev, kot je uporabljena mikroarhitektura, število jeder, IPC in podobno. A vseeno nam da približno primerjavo med procesorji z identično oznako v identični generaciji.

Kaj je torej najboljše zame – i3, i5 ali i7?

Na ta odgovor ni mogoče takoj navesti odgovora. Odločitev je odvisna od več faktorjev – matična plošča, zmogljivost napajalnika, namen, glasnost, poraba in veliko ostalega. Pri prenosnikih zmogljivejši procesorji pomenijo nižji čas delovanja baterije, zato je potrebno v obzir vzeti tudi to.

Zaradi tega se je potrebno zelo poglobiti v izbiro in upam, da vam bo ta članek pomagal pri izbiri novega računalnika. Novi procesorji so navadno bolj tehnološko zmogljivi in nosijo nižjo porabo, a čeprav so procesorji različnih generacij s podobnim imenom z višjo generacijo bolj zmogljivi, vas lahko tudi starejši presenetijo, saj še vedno nudijo veliko zmogljivost po navadno nižji ceni (sploh v primeru rabljenih ali obnovljenih računalnikov).

Na splošno bo večina i3 procesorjev primernih za osnovno uporabo, i3 višjega ranga in i5 bosta zadovoljila večino, i7 pa je rezerviran za najzahtevnejše kupce. V kolikor uporabljate zahtevno programsko opremo ali se ukvarjate s kodiranjem in video obdelavo bo tako potrebno poseči po teh.Potem je potrebno v obzir vzeti še vse oznake in željo po navijanju in hitro vas lahko ob vsem začne boleti glava. Zato nas v primeru želje po nasvetih kontaktirajte in pomagali vam bomo pri izbiri.

Vaša reakcija na članek?

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Sveže objave

Microsoft še ni končal s kupovanjem perspektivnih založnikov in razvijalcev

Igričarski svet še še zdaj ni pomiril od potresa, ki ga je pred nekaj dnevi sprožil Microsoft, ko je javno naznanil, da...

Primerjava Crysis Remastered z brezplačno grafično modifikacijo za originalno igro

Nekaj dni nazaj je izšla težko pričakovana predelava Crysis Remastered, ki pa je skupnost precej razočarala. Sicer igra ni popolna katastrofa in...

Prve tri Metal Gear igre naj bi se kmalu pojavile na PC-ju

Serija Metal Gear Solid se je začela že davnega leta 1987. Prvi del se je imenoval preprosto Metal Gear in se je...

2 KOMENTARJI

    • Uf, očitno sem spregledal, hvala. Mobilne procesorje z bolj zmogljivo grafično kartico označujejo z H, namizne pa so imeli samo dve generaciji in so bili označeni z R.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

Sveže novice na email!