MSI Tomahawk B450 AM4 in MSI Gaming Plus B450 AM4 – Test matičnih plošč

MSI Tomahawk B450 AM4 in MSI Gaming Plus B450 AM4 – Test matičnih plošč

Že skoraj dve leti sta pretekli od splavitve dolgo pričakovane Ryzen serije. Čeprav smo ob mnogoterih izidih AMD-ja bili precej ravnodušni, še več, v zadnjih letih jim nikoli ni uspelo doseči visokih pričakovanj s katerimi so nas dražili dlje časa pred dejanskim izidom. Ne bi grešil z hvalo marketinškega oddelka, vendar brez dohajanja tehnikov. Razni APU-ji so leteli skozi vrata, vendarle postavljeni v nezavidljiv položaj. Po eni strani grafično niso bili sposobni poganjati iger na spodobnih nastavitvah (govorimo o FHD), nič kaj praktično ob manjku zmogljivostnih jeder. Buldozerjeva, Piledriverjeva in Excavatorjeva pač niso bila kos Intelovim. Zato smo se mnogi tako razveselili nenadejanega uspeha Ryzen serije, poslednjega meta potapljajočega se giganta silicijske doline. AM4 platforma je doživela razcvet, ki si ga je zaslužila in tudi matične plošče niso izostale. Kar na enkrat je bila na voljo tona izjemno zmogljivih in naprednih plošč (na AM3+ jih lahko prešteješ na prste ene roke), ki so bile do tega trenutka Intelova ekskluziva.

Čas teče izjemno hitro, kar je še v prejšnjem momentu veljalo za vrh tehnike, je že v naslednjem poslano na smetišče zgodovine, razen v srcih zagretih zbirateljev. Blink očesa, ko se pred nami namesto B350 znajde nadgradnja v upodobitvi B450, s podporo za drugo generacijo Ryzen procesorjev. Če si lastiš kakšnega izmed prejšnjih starunov ne zganjaj panike, tudi ti bodo zaradi križnega incesta na ploščo sedli bolje, od pivca v poletni vročini ali slane vode utapljajočemu se brodolomcu.

Kakšne spremembe osvežena serija sploh prinaša? Na test sem tokrat prejel dve plošči iz MSI-jeve kolekcije in sicer MSI Pro Gaming in MSI Tomahawk. Gre za srednje-kategornika z B450 čipovjem, ki ne prinašata večjih razodetij. Že znotraj prve generacije je predhodnik B350 veljal za zlato sredino, ki je nudila nekaj dodatnih bonbončkov in možnost navijanja. Pretirane bere novosti pričakovano ni, zlahka rečem, da gre v bistvu predvsem za revizijo, ki odpravi večje poporodne krče izvirnika. Govorim o izboljšanem napajalnem sklopu, masivnejših VRM hladilnih rebrih in izboljšani podpori za rame.

Video opis

MSI Tomahawk

MSI Tomahawk B450 je dobro utelešenje plošče, ki me pritegne tako vizualno, kot z nekaterimi funkcijami. Dejansko pooseblja posrečeno barvno kombinacijo sivo-črne, ki se zlije z okoljem in ne sili v ospredje. Nekoliko nenavadno oblike je VRM hladilnik, s svojim podaljškom proti V/I priključkom. Pravijo, da je temu tako zaradi boljšega hlajenja, kar do določene mere drži. Ob testiranju na prostem se je ogrel, zaradi svoje razvlečene tanke oblike pa je uspešno podvržen pretoku zraka.

Za zahtevanih 110€ vsebuje vse, kar od plošče pričakujemo. Ima eno M.2 režo, USB 3.1 in RGB 4pin priklopni vtič. 4+2 fazi bosta definitivno prišlo prav pri navijanju, vsaj dokler bo za hlajenje skrbel dovolj masiven hladilnik.

Velikokrat se vse konča pri ceni. Tudi s tega vidika AM4 plošče pogosto predstavljajo dodatno vrednost pred konkurenčnimi B360 za Intelov 1151. Procesor Ryzen 1600/2600 je namreč moč dobiti za okrog 150€, med tem, ko je i5 8400 kakšen € dražji, ne omogoča navijanja in tudi dodan hladilnik izgleda kot neslana šala za prvi april.

Tomahawk je dobro obložena plošča. Nudi možnost priklopa do priklopa 6xUSB zadaj in 6x spredaj, preko razširitvenih USB 2.0 in USB 3.1 mest. Pričakovano so uporabniku na voljo 4 DDR4 pomnilniške reže, kar je standard med vsemi ATX ploščami.

Morda me je nekoliko hladnega pustila odločitev, da vključijo samo eno mesto za priklop M.2 diska. Postavljen je pametno, nad pci-e režo. S tem je omogočen dostop do njega, čeprav je grafična kartice že nameščena. Vseeno, velika večina uporabnikov zaradi tega ne bo trpela. Zato na plošči najdemo še 6xSATA3 priklopna mesta, 4x so obrnjena za priklop iz strani, na skrajnem desnem spodnjem delu še dodatni 2 za priklop od zgoraj.

PCI-e reža je ojačana z aluminijem. Sicer sam v življenju še nisem naletel na uničeno PCI-e 16x vodilo, ampak ob uporabi večjih in težjih kartic lahko s časom in nepravilnim ravnanjem dejansko pride do poškodb. Ob PCI-e16x se nahaja še edno PCI-e 8x vodilo. SLI sicer ni podprt a v Crosfire konfiguraciji lahko uporabiš dve AMD-jevi kartici.

RGB navdušenci imate možnost za priklop do dveh RGB trakov oz ventilatorjev. RLED1 se nahaja v skrajnem desnem zgornjem kotu, drugi RLED2 tip ob USB 2.0 razširitvenih mestih. Na zadnji strani plošče se razprostira osem let diod. Nameščene so na zadnji strani in naj bi vplivale na lepši ambient ohišja. Če RGB cirkusa ne maraš, jih v BIOSu lahko preprosto izklopiš.

 

Mesto za napajanja procesorja najdeš v zgornjem levem robu. Mogoče priklop 8 pinov, ki omogočijo bolj stabilen dotok elektrike, ploščo je mogoče uporabiti tudi zgolj z 4 pinskim kablom, ki je najpogosteje spremljevalec starejših in manj kvalitetnih napajalnikov.

Plošča ima na V/I 2x USB 2.0, PS2, DVI, HDMI, 3x USB3.1, USB1, RJ45 in 7.1 kanalno zvočno kartico.

Prostor za personalizacijo se nahaja  na razširjeno ploskvijo VRM hlajenja. Vsi, ki želite računalniku dodati osebno plaz lahko nanj prelepite raznorazne nalepke.

MSi Gaming Plus

Rdeče črna kombinacija, barve proizvajalca, ki ki se v prvi vrsti od Tomahawk razlikuje po divji barvni paleti, si pa drugače veliko stvari delita in tudi postavitev je izjemno podobna.

Embalaža je pri Gaming Plus precej gejmersko naravnana. Polna paleta vseh spektrov rdeče barve s kombinacijo črnega ozadja. Čeprav so v novodobnikih, za večino, RGB nuja, plošča kljub temu ni preveč kičasta. Na zadku imamo ponovno predstavitev prednosti, skratka nič posebnega.

Tudi tokrat MSI uporablja (od 2013) že značilno kombinacijo rdeče-črne, ki preveva celotno ploščo. Popolno nasprotje Tomahawka z bolj zadržanim dizajnom. Če sem ob pogledu na embalažo v notranjosti pričakoval svetlobni cirkus, ga nisem dobil. Na plošči namreč lahko najdeš samo svetleč napis in trak pri zvočni kartici. Podpira do dva dvometerska led trakova in žalosten pogled otroka, ko je iz žepa potegnil 5m trak, ki mi že vrsto let počiva v predalniku, kjer bo očitno primoran ostati. Priklopita so v JRGB1 in JRGB2 pine. Če RGB obožuješ si tako “razsvetljenski” sistem lahko poustvariš sam, ostali bomo nekako že preživeli zgolj s sramežljivim Gaming Plus napisom rdeče barve.

  Mod za Skyrim vam omogoči uničevanje objektov kot so stoli, mize in sodi

Tudi tukaj je na voljo samo eno M.2 mesto, kar še vedno zadostuje za veliko večino uporabnikov. Ojačana je zgornja PCI-e reža, ki je 16x, spodnja z 8x je običajna plastična. V bistvu se neprestano ponavljam, ampak plošči sta resnično izjemno podobni, skorajda identični. Manjša razlika je v postavitvi SATA priključkov. Pri Gaming Plus se navzgor obrnjena nahajata ob preostalih štirih, pri Tomahawk pa sta zamaknjena na skrajni desni rob.

Nekoliko raje bi videl, če bi USB.3.1 priklop pričeli obračati postrani, kabel je preprosto debel in kvazi izgled sicer čistega videza.

Priključki za ventilator pa so po drugi strani lepo razdeljeni. Vsi obsegajo 4 pine, kar pomeni, da je hitrost mogoče nadzorovati tudi brez nižanja voltaže. Na plošči se jih nahaja 5, kar zadostuje tudi najzahtevnejšim uporabnikom.

Tudi V/I del je skorajda identičen tistemu na Tomahawk z zgolj eno spremembo- Namesto USV-c je tokrat prisoten navaden USB 3.1 priključek.

Zasnova na obeh ploščah ravno ne sodi v najvišji razred, saj nekatere dobrote manjkajo, a za veliko večino kupcev bo delo zagotovo opravila dobro.

Test

(žal sem si vse rezultate-benche, ki sem jih dobil izbrisal. Dodani bodo tekom naslednjih dni, ko jih znova opravim.)

Pomnilnik

Največja poporodna napaka celotne Ryzen serije je nedvomno bila pomnilniška podpora. Uporabniki so naleteli na mnogotere težave, kot so nedelovanje rama, neodzivnost XMP ali celo, ko pregrešno drag ram z 3600MHz sploh ni deloval in si imel srečo, ko se je sistem prižgal z 2133MHz. V drugo govorimo o zgodbi o uspehu, velika večina pomnilniškega čipovja deluje, nobenih težav ni niti z XMP profili. Plošča sicer podpira hitrost do 3466MHz a maksimuma žal nisem uspel preizkusiti. V sistem sem namreč namestil 2x8GB 2400MHz paličice z 15-15-15-35. Ryzen preprosto obužuje večjo prepustnost, pravi izziv, kako jih spraviti nekoliko višje. Številka se je ustavila pri 3000MHz 17-17-17-17-37 in rezultati v sintetičnih benchmarkih so se izboljšali za nekaj odstotkov.

Bios Flashback predstavlja zanimiv dodatek, ki omogoči nadgradno biosa brez vstavljenega procesorja. B450 zaenkrat podpira vse procesorje in namestitev novejših BIOSov še ni potrebna. Zna pa prav priti v prihodnosti, pri izdaji nove serije procesorjev, ki iz škatle ne bodo podprti. Dobra zaščita pred Reddit jurišniki, ki jim slednjega ni bilo mogoče dopovedati.

Zvok

Nekoliko sem razočaran nad vgrajenim zvočnim čipovjem. Realtek ALC892 s svojo svileno sivo brado šteje krepko število let, nič manj kot 7, odkar je v 2011 prvič izkusil slad osnovnih plošč. Zvočna kartica tudi dandanes ne velja za slabo, a pri ceni 110€ bi si želel kakšno stopničko več, recimo ALC1150 ali še bolje ALC1220. Na koncu je najpomembnejša implementacija, ki pa je dobro izpeljana. Če imaš v svoji malhi set boljšezvočnic, si boš tako omislil zunanji amplifier in zvočna ne bo imela vpliva.

BIOS

Nastavitve v BIOSu vključujejo vse, kar bi v njih pričakoval. Vse od Load Line Calibration, možnosti izklopa in vklopa raznih funkcij in konec koncev dovolj navijalskih nastavitev, da procesor lahko poženeš v obrate.

Testna konfiguracija

Kategorija, ki je nikakor ne morem izpustiti, konec koncev smo tehnološki portal. V testno konfiguracijo smo vključili:

Procesor: Ryzen 1600x
Plošča: MSI Tomahawk, MSI Gaming Pro
Ram: 2x4GB G.Skill 2400Mhz (3000Mhz oc.)
Grafična: Asus RX 570 4GB
Disk: Intenso SSD 120GB, 1TB SSHD
Procesorski hladilnik: Arctic Freezer 33 eSport One
Ohišje: Šah-Mat

Test

Obe plošči sem preizkusil na prostem, torej zunaj ohišja, kar predstavlja idealne hladilne pogoje, v VRM-je sta bila med drugim usmerjena dva dodatna ventilatorja. Navijanje Ryzen serije je dokaj preprosto, moj primerek se je na obeh ploščah ustavil pri 4GHz, za kar sem potreboval 1.352V oz. Gaming Pro 1.356V. Nič ekstremnega, primerek je očitno kar soliden. AMD za varne voltaže navaja vse do 1.45V, sam le poskrbi za ustrezno hlajenje. Priložen hladilnik tolikšni toplotni obremenitvi preprosto ne bo kos (osebno ga nad 1.3V ne bi pošiljal). V enournem Prime95 testiranju je dosegel 68c, hladilnik je pri tem ostal izjemno tih. Žal originalnega hladilnika AMD Spire ob nakupu nisem prejel, saj 5 1600X prodajajo brez priloženega hlajenja.

Ker je Ryzen močno odvisen od propustnosti vodila, sem ram iz osnovnih 2400MHz navil na 3000MHz. Za to sem latence iz 15 15 15 36 moral dvigniti na 17 17 17 38, voltažo zastavil na 1.375V. Osebno ne priporočam prekoračenje 1.4V.

Posledica je pričakovano izboljšanje rezultatov pri sintetičnih testih, v igrah zaradi srednje zmogljive grafične kartice do večjih sprememb ni prišlo. Procesor je že na privzetih vrednostih dovolj zmogljiv, da jo dodobra izkoristi in navijanje vidnejših izboljšav ni prineslo.

Plošča se je obnesla dobro, VRM hlajenje je ustrezno zastavljeno, neželjenega nihanja nisem bil deležen. V nastavitvah mi je presneto šlo na živce odsotnost funkcije offset voltage, kjer bi lahko povečal ali zmanjšal dinamični razpon voltaže, a je PRI MSI nimajo namena dodati. To me je prisililo v uporabo fiksne vrednosi (manual), kar pod obremenitvijo ni moteče. Pa postane malo za zaprtjem intenzivnejših programov, saj njena vrednost preprosto ne upade. Tudi pri 1600MHz bo procesor, v mojem primeru, deloval na 1.35V, kar ni ekonomično in povzroča dodatno gretje. Ob tem prihaja do hitrejše degradacije popolnoma nepotrebno.

Glede rama tovrstnih pripomb nimam. Navitje je bilo preprosto, plošča delovala v skladu s pričakovanji. Nezačeljenih resetov biosa praktično ni bilo, kar kaže na precejšen preskok Ryzena pri pomnilniški podpori. Tako so vsi poporodni problemi preteklost in XMP dejansko deluje!

Že skoraj dve leti sta pretekli od splavitve dolgo pričakovane Ryzen serije. Čeprav smo ob mnogoterih izidih AMD-ja bili precej ravnodušni, še več, v zadnjih letih jim nikoli ni uspelo doseči visokih pričakovanj s katerimi so nas dražili dlje časa pred dejanskim izidom. Ne bi grešil z hvalo marketinškega oddelka, vendar brez dohajanja tehnikov. Razni APU-ji so leteli skozi vrata, vendarle postavljeni v nezavidljiv položaj. Po eni strani grafično niso bili sposobni poganjati iger na spodobnih nastavitvah (govorimo o FHD), nič kaj praktično ob manjku zmogljivostnih jeder. Buldozerjeva, Piledriverjeva in Excavatorjeva pač niso bila kos Intelovim. Zato smo se mnogi tako razveselili nenadejanega uspeha Ryzen serije, poslednjega meta potapljajočega se giganta silicijske doline. AM4 platforma je doživela razcvet, ki si ga je zaslužila in tudi matične plošče niso izostale. Kar na enkrat je bila na voljo tona izjemno zmogljivih in naprednih plošč (na AM3+ jih lahko prešteješ na prste ene roke), ki so bile do tega trenutka Intelova ekskluziva.

Čas teče izjemno hitro, kar je še v prejšnjem momentu veljalo za vrh tehnike, je že v naslednjem poslano na smetišče zgodovine, razen v srcih zagretih zbirateljev. Blink očesa, ko se pred nami namesto B350 znajde nadgradnja v upodobitvi B450, s podporo za drugo generacijo Ryzen procesorjev. Če si lastiš kakšnega izmed prejšnjih starunov ne zganjaj panike, tudi ti bodo zaradi križnega incesta na ploščo sedli bolje, od pivca v poletni vročini ali slane vode utapljajočemu se brodolomcu.

Kakšne spremembe osvežena serija sploh prinaša? Na test sem tokrat prejel dve plošči iz MSI-jeve kolekcije in sicer MSI Pro Gaming in MSI Tomahawk. Gre za srednje-kategornika z B450 čipovjem, ki ne prinašata večjih razodetij. Že znotraj prve generacije je predhodnik B350 veljal za zlato sredino, ki je nudila nekaj dodatnih bonbončkov in možnost navijanja. Pretirane bere novosti pričakovano ni, zlahka rečem, da gre v bistvu predvsem za revizijo, ki odpravi večje poporodne krče izvirnika. Govorim o izboljšanem napajalnem sklopu, masivnejših VRM hladilnih rebrih in izboljšani podpori za rame.

Video opis

MSI Tomahawk

MSI Tomahawk B450 je dobro utelešenje plošče, ki me pritegne tako vizualno, kot z nekaterimi funkcijami. Dejansko pooseblja posrečeno barvno kombinacijo sivo-črne, ki se zlije z okoljem in ne sili v ospredje. Nekoliko nenavadno oblike je VRM hladilnik, s svojim podaljškom proti V/I priključkom. Pravijo, da je temu tako zaradi boljšega hlajenja, kar do določene mere drži. Ob testiranju na prostem se je ogrel, zaradi svoje razvlečene tanke oblike pa je uspešno podvržen pretoku zraka.

Za zahtevanih 110€ vsebuje vse, kar od plošče pričakujemo. Ima eno M.2 režo, USB 3.1 in RGB 4pin priklopni vtič. 4+2 fazi bosta definitivno prišlo prav pri navijanju, vsaj dokler bo za hlajenje skrbel dovolj masiven hladilnik.

Velikokrat se vse konča pri ceni. Tudi s tega vidika AM4 plošče pogosto predstavljajo dodatno vrednost pred konkurenčnimi B360 za Intelov 1151. Procesor Ryzen 1600/2600 je namreč moč dobiti za okrog 150€, med tem, ko je i5 8400 kakšen € dražji, ne omogoča navijanja in tudi dodan hladilnik izgleda kot neslana šala za prvi april.

Tomahawk je dobro obložena plošča. Nudi možnost priklopa do priklopa 6xUSB zadaj in 6x spredaj, preko razširitvenih USB 2.0 in USB 3.1 mest. Pričakovano so uporabniku na voljo 4 DDR4 pomnilniške reže, kar je standard med vsemi ATX ploščami.

Morda me je nekoliko hladnega pustila odločitev, da vključijo samo eno mesto za priklop M.2 diska. Postavljen je pametno, nad pci-e režo. S tem je omogočen dostop do njega, čeprav je grafična kartice že nameščena. Vseeno, velika večina uporabnikov zaradi tega ne bo trpela. Zato na plošči najdemo še 6xSATA3 priklopna mesta, 4x so obrnjena za priklop iz strani, na skrajnem desnem spodnjem delu še dodatni 2 za priklop od zgoraj.

PCI-e reža je ojačana z aluminijem. Sicer sam v življenju še nisem naletel na uničeno PCI-e 16x vodilo, ampak ob uporabi večjih in težjih kartic lahko s časom in nepravilnim ravnanjem dejansko pride do poškodb. Ob PCI-e16x se nahaja še edno PCI-e 8x vodilo. SLI sicer ni podprt a v Crosfire konfiguraciji lahko uporabiš dve AMD-jevi kartici.

RGB navdušenci imate možnost za priklop do dveh RGB trakov oz ventilatorjev. RLED1 se nahaja v skrajnem desnem zgornjem kotu, drugi RLED2 tip ob USB 2.0 razširitvenih mestih. Na zadnji strani plošče se razprostira osem let diod. Nameščene so na zadnji strani in naj bi vplivale na lepši ambient ohišja. Če RGB cirkusa ne maraš, jih v BIOSu lahko preprosto izklopiš.

 

Mesto za napajanja procesorja najdeš v zgornjem levem robu. Mogoče priklop 8 pinov, ki omogočijo bolj stabilen dotok elektrike, ploščo je mogoče uporabiti tudi zgolj z 4 pinskim kablom, ki je najpogosteje spremljevalec starejših in manj kvalitetnih napajalnikov.

Plošča ima na V/I 2x USB 2.0, PS2, DVI, HDMI, 3x USB3.1, USB1, RJ45 in 7.1 kanalno zvočno kartico.

Prostor za personalizacijo se nahaja  na razširjeno ploskvijo VRM hlajenja. Vsi, ki želite računalniku dodati osebno plaz lahko nanj prelepite raznorazne nalepke.

MSi Gaming Plus

Rdeče črna kombinacija, barve proizvajalca, ki ki se v prvi vrsti od Tomahawk razlikuje po divji barvni paleti, si pa drugače veliko stvari delita in tudi postavitev je izjemno podobna.

Embalaža je pri Gaming Plus precej gejmersko naravnana. Polna paleta vseh spektrov rdeče barve s kombinacijo črnega ozadja. Čeprav so v novodobnikih, za večino, RGB nuja, plošča kljub temu ni preveč kičasta. Na zadku imamo ponovno predstavitev prednosti, skratka nič posebnega.

Tudi tokrat MSI uporablja (od 2013) že značilno kombinacijo rdeče-črne, ki preveva celotno ploščo. Popolno nasprotje Tomahawka z bolj zadržanim dizajnom. Če sem ob pogledu na embalažo v notranjosti pričakoval svetlobni cirkus, ga nisem dobil. Na plošči namreč lahko najdeš samo svetleč napis in trak pri zvočni kartici. Podpira do dva dvometerska led trakova in žalosten pogled otroka, ko je iz žepa potegnil 5m trak, ki mi že vrsto let počiva v predalniku, kjer bo očitno primoran ostati. Priklopita so v JRGB1 in JRGB2 pine. Če RGB obožuješ si tako “razsvetljenski” sistem lahko poustvariš sam, ostali bomo nekako že preživeli zgolj s sramežljivim Gaming Plus napisom rdeče barve.

  Apex Legends boste kmalu lahko igrali v solo načinu

Tudi tukaj je na voljo samo eno M.2 mesto, kar še vedno zadostuje za veliko večino uporabnikov. Ojačana je zgornja PCI-e reža, ki je 16x, spodnja z 8x je običajna plastična. V bistvu se neprestano ponavljam, ampak plošči sta resnično izjemno podobni, skorajda identični. Manjša razlika je v postavitvi SATA priključkov. Pri Gaming Plus se navzgor obrnjena nahajata ob preostalih štirih, pri Tomahawk pa sta zamaknjena na skrajni desni rob.

Nekoliko raje bi videl, če bi USB.3.1 priklop pričeli obračati postrani, kabel je preprosto debel in kvazi izgled sicer čistega videza.

Priključki za ventilator pa so po drugi strani lepo razdeljeni. Vsi obsegajo 4 pine, kar pomeni, da je hitrost mogoče nadzorovati tudi brez nižanja voltaže. Na plošči se jih nahaja 5, kar zadostuje tudi najzahtevnejšim uporabnikom.

Tudi V/I del je skorajda identičen tistemu na Tomahawk z zgolj eno spremembo- Namesto USV-c je tokrat prisoten navaden USB 3.1 priključek.

Zasnova na obeh ploščah ravno ne sodi v najvišji razred, saj nekatere dobrote manjkajo, a za veliko večino kupcev bo delo zagotovo opravila dobro.

Test

(žal sem si vse rezultate-benche, ki sem jih dobil izbrisal. Dodani bodo tekom naslednjih dni, ko jih znova opravim.)

Pomnilnik

Največja poporodna napaka celotne Ryzen serije je nedvomno bila pomnilniška podpora. Uporabniki so naleteli na mnogotere težave, kot so nedelovanje rama, neodzivnost XMP ali celo, ko pregrešno drag ram z 3600MHz sploh ni deloval in si imel srečo, ko se je sistem prižgal z 2133MHz. V drugo govorimo o zgodbi o uspehu, velika večina pomnilniškega čipovja deluje, nobenih težav ni niti z XMP profili. Plošča sicer podpira hitrost do 3466MHz a maksimuma žal nisem uspel preizkusiti. V sistem sem namreč namestil 2x8GB 2400MHz paličice z 15-15-15-35. Ryzen preprosto obužuje večjo prepustnost, pravi izziv, kako jih spraviti nekoliko višje. Številka se je ustavila pri 3000MHz 17-17-17-17-37 in rezultati v sintetičnih benchmarkih so se izboljšali za nekaj odstotkov.

Bios Flashback predstavlja zanimiv dodatek, ki omogoči nadgradno biosa brez vstavljenega procesorja. B450 zaenkrat podpira vse procesorje in namestitev novejših BIOSov še ni potrebna. Zna pa prav priti v prihodnosti, pri izdaji nove serije procesorjev, ki iz škatle ne bodo podprti. Dobra zaščita pred Reddit jurišniki, ki jim slednjega ni bilo mogoče dopovedati.

Zvok

Nekoliko sem razočaran nad vgrajenim zvočnim čipovjem. Realtek ALC892 s svojo svileno sivo brado šteje krepko število let, nič manj kot 7, odkar je v 2011 prvič izkusil slad osnovnih plošč. Zvočna kartica tudi dandanes ne velja za slabo, a pri ceni 110€ bi si želel kakšno stopničko več, recimo ALC1150 ali še bolje ALC1220. Na koncu je najpomembnejša implementacija, ki pa je dobro izpeljana. Če imaš v svoji malhi set boljšezvočnic, si boš tako omislil zunanji amplifier in zvočna ne bo imela vpliva.

BIOS

Nastavitve v BIOSu vključujejo vse, kar bi v njih pričakoval. Vse od Load Line Calibration, možnosti izklopa in vklopa raznih funkcij in konec koncev dovolj navijalskih nastavitev, da procesor lahko poženeš v obrate.

Testna konfiguracija

Kategorija, ki je nikakor ne morem izpustiti, konec koncev smo tehnološki portal. V testno konfiguracijo smo vključili:

Procesor: Ryzen 1600x
Plošča: MSI Tomahawk, MSI Gaming Pro
Ram: 2x4GB G.Skill 2400Mhz (3000Mhz oc.)
Grafična: Asus RX 570 4GB
Disk: Intenso SSD 120GB, 1TB SSHD
Procesorski hladilnik: Arctic Freezer 33 eSport One
Ohišje: Šah-Mat

Test

Obe plošči sem preizkusil na prostem, torej zunaj ohišja, kar predstavlja idealne hladilne pogoje, v VRM-je sta bila med drugim usmerjena dva dodatna ventilatorja. Navijanje Ryzen serije je dokaj preprosto, moj primerek se je na obeh ploščah ustavil pri 4GHz, za kar sem potreboval 1.352V oz. Gaming Pro 1.356V. Nič ekstremnega, primerek je očitno kar soliden. AMD za varne voltaže navaja vse do 1.45V, sam le poskrbi za ustrezno hlajenje. Priložen hladilnik tolikšni toplotni obremenitvi preprosto ne bo kos (osebno ga nad 1.3V ne bi pošiljal). V enournem Prime95 testiranju je dosegel 68c, hladilnik je pri tem ostal izjemno tih. Žal originalnega hladilnika AMD Spire ob nakupu nisem prejel, saj 5 1600X prodajajo brez priloženega hlajenja.

Ker je Ryzen močno odvisen od propustnosti vodila, sem ram iz osnovnih 2400MHz navil na 3000MHz. Za to sem latence iz 15 15 15 36 moral dvigniti na 17 17 17 38, voltažo zastavil na 1.375V. Osebno ne priporočam prekoračenje 1.4V.

Posledica je pričakovano izboljšanje rezultatov pri sintetičnih testih, v igrah zaradi srednje zmogljive grafične kartice do večjih sprememb ni prišlo. Procesor je že na privzetih vrednostih dovolj zmogljiv, da jo dodobra izkoristi in navijanje vidnejših izboljšav ni prineslo.

Plošča se je obnesla dobro, VRM hlajenje je ustrezno zastavljeno, neželjenega nihanja nisem bil deležen. V nastavitvah mi je presneto šlo na živce odsotnost funkcije offset voltage, kjer bi lahko povečal ali zmanjšal dinamični razpon voltaže, a je PRI MSI nimajo namena dodati. To me je prisililo v uporabo fiksne vrednosi (manual), kar pod obremenitvijo ni moteče. Pa postane malo za zaprtjem intenzivnejših programov, saj njena vrednost preprosto ne upade. Tudi pri 1600MHz bo procesor, v mojem primeru, deloval na 1.35V, kar ni ekonomično in povzroča dodatno gretje. Ob tem prihaja do hitrejše degradacije popolnoma nepotrebno.

Glede rama tovrstnih pripomb nimam. Navitje je bilo preprosto, plošča delovala v skladu s pričakovanji. Nezačeljenih resetov biosa praktično ni bilo, kar kaže na precejšen preskok Ryzena pri pomnilniški podpori. Tako so vsi poporodni problemi preteklost in XMP dejansko deluje!

Spisal

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Deli

Že skoraj dve leti sta pretekli od splavitve dolgo pričakovane Ryzen serije. Čeprav smo ob mnogoterih izidih AMD-ja bili precej ravnodušni, še več, v zadnjih letih jim nikoli ni uspelo doseči visokih pričakovanj s katerimi so nas dražili dlje časa pred dejanskim izidom. Ne bi grešil z hvalo marketinškega oddelka, vendar brez dohajanja tehnikov. Razni APU-ji so leteli skozi vrata, vendarle postavljeni v nezavidljiv položaj. Po eni strani grafično niso bili sposobni poganjati iger na spodobnih nastavitvah (govorimo o FHD), nič kaj praktično ob manjku zmogljivostnih jeder. Buldozerjeva, Piledriverjeva in Excavatorjeva pač niso bila kos Intelovim. Zato smo se mnogi tako razveselili nenadejanega uspeha Ryzen serije, poslednjega meta potapljajočega se giganta silicijske doline. AM4 platforma je doživela razcvet, ki si ga je zaslužila in tudi matične plošče niso izostale. Kar na enkrat je bila na voljo tona izjemno zmogljivih in naprednih plošč (na AM3+ jih lahko prešteješ na prste ene roke), ki so bile do tega trenutka Intelova ekskluziva.

Čas teče izjemno hitro, kar je še v prejšnjem momentu veljalo za vrh tehnike, je že v naslednjem poslano na smetišče zgodovine, razen v srcih zagretih zbirateljev. Blink očesa, ko se pred nami namesto B350 znajde nadgradnja v upodobitvi B450, s podporo za drugo generacijo Ryzen procesorjev. Če si lastiš kakšnega izmed prejšnjih starunov ne zganjaj panike, tudi ti bodo zaradi križnega incesta na ploščo sedli bolje, od pivca v poletni vročini ali slane vode utapljajočemu se brodolomcu.

Kakšne spremembe osvežena serija sploh prinaša? Na test sem tokrat prejel dve plošči iz MSI-jeve kolekcije in sicer MSI Pro Gaming in MSI Tomahawk. Gre za srednje-kategornika z B450 čipovjem, ki ne prinašata večjih razodetij. Že znotraj prve generacije je predhodnik B350 veljal za zlato sredino, ki je nudila nekaj dodatnih bonbončkov in možnost navijanja. Pretirane bere novosti pričakovano ni, zlahka rečem, da gre v bistvu predvsem za revizijo, ki odpravi večje poporodne krče izvirnika. Govorim o izboljšanem napajalnem sklopu, masivnejših VRM hladilnih rebrih in izboljšani podpori za rame.

Video opis

MSI Tomahawk

MSI Tomahawk B450 je dobro utelešenje plošče, ki me pritegne tako vizualno, kot z nekaterimi funkcijami. Dejansko pooseblja posrečeno barvno kombinacijo sivo-črne, ki se zlije z okoljem in ne sili v ospredje. Nekoliko nenavadno oblike je VRM hladilnik, s svojim podaljškom proti V/I priključkom. Pravijo, da je temu tako zaradi boljšega hlajenja, kar do določene mere drži. Ob testiranju na prostem se je ogrel, zaradi svoje razvlečene tanke oblike pa je uspešno podvržen pretoku zraka.

Za zahtevanih 110€ vsebuje vse, kar od plošče pričakujemo. Ima eno M.2 režo, USB 3.1 in RGB 4pin priklopni vtič. 4+2 fazi bosta definitivno prišlo prav pri navijanju, vsaj dokler bo za hlajenje skrbel dovolj masiven hladilnik.

Velikokrat se vse konča pri ceni. Tudi s tega vidika AM4 plošče pogosto predstavljajo dodatno vrednost pred konkurenčnimi B360 za Intelov 1151. Procesor Ryzen 1600/2600 je namreč moč dobiti za okrog 150€, med tem, ko je i5 8400 kakšen € dražji, ne omogoča navijanja in tudi dodan hladilnik izgleda kot neslana šala za prvi april.

Tomahawk je dobro obložena plošča. Nudi možnost priklopa do priklopa 6xUSB zadaj in 6x spredaj, preko razširitvenih USB 2.0 in USB 3.1 mest. Pričakovano so uporabniku na voljo 4 DDR4 pomnilniške reže, kar je standard med vsemi ATX ploščami.

Morda me je nekoliko hladnega pustila odločitev, da vključijo samo eno mesto za priklop M.2 diska. Postavljen je pametno, nad pci-e režo. S tem je omogočen dostop do njega, čeprav je grafična kartice že nameščena. Vseeno, velika večina uporabnikov zaradi tega ne bo trpela. Zato na plošči najdemo še 6xSATA3 priklopna mesta, 4x so obrnjena za priklop iz strani, na skrajnem desnem spodnjem delu še dodatni 2 za priklop od zgoraj.

PCI-e reža je ojačana z aluminijem. Sicer sam v življenju še nisem naletel na uničeno PCI-e 16x vodilo, ampak ob uporabi večjih in težjih kartic lahko s časom in nepravilnim ravnanjem dejansko pride do poškodb. Ob PCI-e16x se nahaja še edno PCI-e 8x vodilo. SLI sicer ni podprt a v Crosfire konfiguraciji lahko uporabiš dve AMD-jevi kartici.

RGB navdušenci imate možnost za priklop do dveh RGB trakov oz ventilatorjev. RLED1 se nahaja v skrajnem desnem zgornjem kotu, drugi RLED2 tip ob USB 2.0 razširitvenih mestih. Na zadnji strani plošče se razprostira osem let diod. Nameščene so na zadnji strani in naj bi vplivale na lepši ambient ohišja. Če RGB cirkusa ne maraš, jih v BIOSu lahko preprosto izklopiš.

 

Mesto za napajanja procesorja najdeš v zgornjem levem robu. Mogoče priklop 8 pinov, ki omogočijo bolj stabilen dotok elektrike, ploščo je mogoče uporabiti tudi zgolj z 4 pinskim kablom, ki je najpogosteje spremljevalec starejših in manj kvalitetnih napajalnikov.

Plošča ima na V/I 2x USB 2.0, PS2, DVI, HDMI, 3x USB3.1, USB1, RJ45 in 7.1 kanalno zvočno kartico.

Prostor za personalizacijo se nahaja  na razširjeno ploskvijo VRM hlajenja. Vsi, ki želite računalniku dodati osebno plaz lahko nanj prelepite raznorazne nalepke.

MSi Gaming Plus

Rdeče črna kombinacija, barve proizvajalca, ki ki se v prvi vrsti od Tomahawk razlikuje po divji barvni paleti, si pa drugače veliko stvari delita in tudi postavitev je izjemno podobna.

Embalaža je pri Gaming Plus precej gejmersko naravnana. Polna paleta vseh spektrov rdeče barve s kombinacijo črnega ozadja. Čeprav so v novodobnikih, za večino, RGB nuja, plošča kljub temu ni preveč kičasta. Na zadku imamo ponovno predstavitev prednosti, skratka nič posebnega.

Tudi tokrat MSI uporablja (od 2013) že značilno kombinacijo rdeče-črne, ki preveva celotno ploščo. Popolno nasprotje Tomahawka z bolj zadržanim dizajnom. Če sem ob pogledu na embalažo v notranjosti pričakoval svetlobni cirkus, ga nisem dobil. Na plošči namreč lahko najdeš samo svetleč napis in trak pri zvočni kartici. Podpira do dva dvometerska led trakova in žalosten pogled otroka, ko je iz žepa potegnil 5m trak, ki mi že vrsto let počiva v predalniku, kjer bo očitno primoran ostati. Priklopita so v JRGB1 in JRGB2 pine. Če RGB obožuješ si tako “razsvetljenski” sistem lahko poustvariš sam, ostali bomo nekako že preživeli zgolj s sramežljivim Gaming Plus napisom rdeče barve.

  Apple vgradil programsko zaščito baterije, ki preprečuje popravljanje iPhone telefonov iz strani neodvisnih servisov
  Apex Legends boste kmalu lahko igrali v solo načinu

Tudi tukaj je na voljo samo eno M.2 mesto, kar še vedno zadostuje za veliko večino uporabnikov. Ojačana je zgornja PCI-e reža, ki je 16x, spodnja z 8x je običajna plastična. V bistvu se neprestano ponavljam, ampak plošči sta resnično izjemno podobni, skorajda identični. Manjša razlika je v postavitvi SATA priključkov. Pri Gaming Plus se navzgor obrnjena nahajata ob preostalih štirih, pri Tomahawk pa sta zamaknjena na skrajni desni rob.

Nekoliko raje bi videl, če bi USB.3.1 priklop pričeli obračati postrani, kabel je preprosto debel in kvazi izgled sicer čistega videza.

Priključki za ventilator pa so po drugi strani lepo razdeljeni. Vsi obsegajo 4 pine, kar pomeni, da je hitrost mogoče nadzorovati tudi brez nižanja voltaže. Na plošči se jih nahaja 5, kar zadostuje tudi najzahtevnejšim uporabnikom.

Tudi V/I del je skorajda identičen tistemu na Tomahawk z zgolj eno spremembo- Namesto USV-c je tokrat prisoten navaden USB 3.1 priključek.

Zasnova na obeh ploščah ravno ne sodi v najvišji razred, saj nekatere dobrote manjkajo, a za veliko večino kupcev bo delo zagotovo opravila dobro.

Test

(žal sem si vse rezultate-benche, ki sem jih dobil izbrisal. Dodani bodo tekom naslednjih dni, ko jih znova opravim.)

Pomnilnik

Največja poporodna napaka celotne Ryzen serije je nedvomno bila pomnilniška podpora. Uporabniki so naleteli na mnogotere težave, kot so nedelovanje rama, neodzivnost XMP ali celo, ko pregrešno drag ram z 3600MHz sploh ni deloval in si imel srečo, ko se je sistem prižgal z 2133MHz. V drugo govorimo o zgodbi o uspehu, velika večina pomnilniškega čipovja deluje, nobenih težav ni niti z XMP profili. Plošča sicer podpira hitrost do 3466MHz a maksimuma žal nisem uspel preizkusiti. V sistem sem namreč namestil 2x8GB 2400MHz paličice z 15-15-15-35. Ryzen preprosto obužuje večjo prepustnost, pravi izziv, kako jih spraviti nekoliko višje. Številka se je ustavila pri 3000MHz 17-17-17-17-37 in rezultati v sintetičnih benchmarkih so se izboljšali za nekaj odstotkov.

Bios Flashback predstavlja zanimiv dodatek, ki omogoči nadgradno biosa brez vstavljenega procesorja. B450 zaenkrat podpira vse procesorje in namestitev novejših BIOSov še ni potrebna. Zna pa prav priti v prihodnosti, pri izdaji nove serije procesorjev, ki iz škatle ne bodo podprti. Dobra zaščita pred Reddit jurišniki, ki jim slednjega ni bilo mogoče dopovedati.

Zvok

Nekoliko sem razočaran nad vgrajenim zvočnim čipovjem. Realtek ALC892 s svojo svileno sivo brado šteje krepko število let, nič manj kot 7, odkar je v 2011 prvič izkusil slad osnovnih plošč. Zvočna kartica tudi dandanes ne velja za slabo, a pri ceni 110€ bi si želel kakšno stopničko več, recimo ALC1150 ali še bolje ALC1220. Na koncu je najpomembnejša implementacija, ki pa je dobro izpeljana. Če imaš v svoji malhi set boljšezvočnic, si boš tako omislil zunanji amplifier in zvočna ne bo imela vpliva.

BIOS

Nastavitve v BIOSu vključujejo vse, kar bi v njih pričakoval. Vse od Load Line Calibration, možnosti izklopa in vklopa raznih funkcij in konec koncev dovolj navijalskih nastavitev, da procesor lahko poženeš v obrate.

Testna konfiguracija

Kategorija, ki je nikakor ne morem izpustiti, konec koncev smo tehnološki portal. V testno konfiguracijo smo vključili:

Procesor: Ryzen 1600x
Plošča: MSI Tomahawk, MSI Gaming Pro
Ram: 2x4GB G.Skill 2400Mhz (3000Mhz oc.)
Grafična: Asus RX 570 4GB
Disk: Intenso SSD 120GB, 1TB SSHD
Procesorski hladilnik: Arctic Freezer 33 eSport One
Ohišje: Šah-Mat

Test

Obe plošči sem preizkusil na prostem, torej zunaj ohišja, kar predstavlja idealne hladilne pogoje, v VRM-je sta bila med drugim usmerjena dva dodatna ventilatorja. Navijanje Ryzen serije je dokaj preprosto, moj primerek se je na obeh ploščah ustavil pri 4GHz, za kar sem potreboval 1.352V oz. Gaming Pro 1.356V. Nič ekstremnega, primerek je očitno kar soliden. AMD za varne voltaže navaja vse do 1.45V, sam le poskrbi za ustrezno hlajenje. Priložen hladilnik tolikšni toplotni obremenitvi preprosto ne bo kos (osebno ga nad 1.3V ne bi pošiljal). V enournem Prime95 testiranju je dosegel 68c, hladilnik je pri tem ostal izjemno tih. Žal originalnega hladilnika AMD Spire ob nakupu nisem prejel, saj 5 1600X prodajajo brez priloženega hlajenja.

Ker je Ryzen močno odvisen od propustnosti vodila, sem ram iz osnovnih 2400MHz navil na 3000MHz. Za to sem latence iz 15 15 15 36 moral dvigniti na 17 17 17 38, voltažo zastavil na 1.375V. Osebno ne priporočam prekoračenje 1.4V.

Posledica je pričakovano izboljšanje rezultatov pri sintetičnih testih, v igrah zaradi srednje zmogljive grafične kartice do večjih sprememb ni prišlo. Procesor je že na privzetih vrednostih dovolj zmogljiv, da jo dodobra izkoristi in navijanje vidnejših izboljšav ni prineslo.

Plošča se je obnesla dobro, VRM hlajenje je ustrezno zastavljeno, neželjenega nihanja nisem bil deležen. V nastavitvah mi je presneto šlo na živce odsotnost funkcije offset voltage, kjer bi lahko povečal ali zmanjšal dinamični razpon voltaže, a je PRI MSI nimajo namena dodati. To me je prisililo v uporabo fiksne vrednosi (manual), kar pod obremenitvijo ni moteče. Pa postane malo za zaprtjem intenzivnejših programov, saj njena vrednost preprosto ne upade. Tudi pri 1600MHz bo procesor, v mojem primeru, deloval na 1.35V, kar ni ekonomično in povzroča dodatno gretje. Ob tem prihaja do hitrejše degradacije popolnoma nepotrebno.

Glede rama tovrstnih pripomb nimam. Navitje je bilo preprosto, plošča delovala v skladu s pričakovanji. Nezačeljenih resetov biosa praktično ni bilo, kar kaže na precejšen preskok Ryzena pri pomnilniški podpori. Tako so vsi poporodni problemi preteklost in XMP dejansko deluje!

Že skoraj dve leti sta pretekli od splavitve dolgo pričakovane Ryzen serije. Čeprav smo ob mnogoterih izidih AMD-ja bili precej ravnodušni, še več, v zadnjih letih jim nikoli ni uspelo doseči visokih pričakovanj s katerimi so nas dražili dlje časa pred dejanskim izidom. Ne bi grešil z hvalo marketinškega oddelka, vendar brez dohajanja tehnikov. Razni APU-ji so leteli skozi vrata, vendarle postavljeni v nezavidljiv položaj. Po eni strani grafično niso bili sposobni poganjati iger na spodobnih nastavitvah (govorimo o FHD), nič kaj praktično ob manjku zmogljivostnih jeder. Buldozerjeva, Piledriverjeva in Excavatorjeva pač niso bila kos Intelovim. Zato smo se mnogi tako razveselili nenadejanega uspeha Ryzen serije, poslednjega meta potapljajočega se giganta silicijske doline. AM4 platforma je doživela razcvet, ki si ga je zaslužila in tudi matične plošče niso izostale. Kar na enkrat je bila na voljo tona izjemno zmogljivih in naprednih plošč (na AM3+ jih lahko prešteješ na prste ene roke), ki so bile do tega trenutka Intelova ekskluziva.

Čas teče izjemno hitro, kar je še v prejšnjem momentu veljalo za vrh tehnike, je že v naslednjem poslano na smetišče zgodovine, razen v srcih zagretih zbirateljev. Blink očesa, ko se pred nami namesto B350 znajde nadgradnja v upodobitvi B450, s podporo za drugo generacijo Ryzen procesorjev. Če si lastiš kakšnega izmed prejšnjih starunov ne zganjaj panike, tudi ti bodo zaradi križnega incesta na ploščo sedli bolje, od pivca v poletni vročini ali slane vode utapljajočemu se brodolomcu.

Kakšne spremembe osvežena serija sploh prinaša? Na test sem tokrat prejel dve plošči iz MSI-jeve kolekcije in sicer MSI Pro Gaming in MSI Tomahawk. Gre za srednje-kategornika z B450 čipovjem, ki ne prinašata večjih razodetij. Že znotraj prve generacije je predhodnik B350 veljal za zlato sredino, ki je nudila nekaj dodatnih bonbončkov in možnost navijanja. Pretirane bere novosti pričakovano ni, zlahka rečem, da gre v bistvu predvsem za revizijo, ki odpravi večje poporodne krče izvirnika. Govorim o izboljšanem napajalnem sklopu, masivnejših VRM hladilnih rebrih in izboljšani podpori za rame.

Video opis

MSI Tomahawk

MSI Tomahawk B450 je dobro utelešenje plošče, ki me pritegne tako vizualno, kot z nekaterimi funkcijami. Dejansko pooseblja posrečeno barvno kombinacijo sivo-črne, ki se zlije z okoljem in ne sili v ospredje. Nekoliko nenavadno oblike je VRM hladilnik, s svojim podaljškom proti V/I priključkom. Pravijo, da je temu tako zaradi boljšega hlajenja, kar do določene mere drži. Ob testiranju na prostem se je ogrel, zaradi svoje razvlečene tanke oblike pa je uspešno podvržen pretoku zraka.

Za zahtevanih 110€ vsebuje vse, kar od plošče pričakujemo. Ima eno M.2 režo, USB 3.1 in RGB 4pin priklopni vtič. 4+2 fazi bosta definitivno prišlo prav pri navijanju, vsaj dokler bo za hlajenje skrbel dovolj masiven hladilnik.

Velikokrat se vse konča pri ceni. Tudi s tega vidika AM4 plošče pogosto predstavljajo dodatno vrednost pred konkurenčnimi B360 za Intelov 1151. Procesor Ryzen 1600/2600 je namreč moč dobiti za okrog 150€, med tem, ko je i5 8400 kakšen € dražji, ne omogoča navijanja in tudi dodan hladilnik izgleda kot neslana šala za prvi april.

Tomahawk je dobro obložena plošča. Nudi možnost priklopa do priklopa 6xUSB zadaj in 6x spredaj, preko razširitvenih USB 2.0 in USB 3.1 mest. Pričakovano so uporabniku na voljo 4 DDR4 pomnilniške reže, kar je standard med vsemi ATX ploščami.

Morda me je nekoliko hladnega pustila odločitev, da vključijo samo eno mesto za priklop M.2 diska. Postavljen je pametno, nad pci-e režo. S tem je omogočen dostop do njega, čeprav je grafična kartice že nameščena. Vseeno, velika večina uporabnikov zaradi tega ne bo trpela. Zato na plošči najdemo še 6xSATA3 priklopna mesta, 4x so obrnjena za priklop iz strani, na skrajnem desnem spodnjem delu še dodatni 2 za priklop od zgoraj.

PCI-e reža je ojačana z aluminijem. Sicer sam v življenju še nisem naletel na uničeno PCI-e 16x vodilo, ampak ob uporabi večjih in težjih kartic lahko s časom in nepravilnim ravnanjem dejansko pride do poškodb. Ob PCI-e16x se nahaja še edno PCI-e 8x vodilo. SLI sicer ni podprt a v Crosfire konfiguraciji lahko uporabiš dve AMD-jevi kartici.

RGB navdušenci imate možnost za priklop do dveh RGB trakov oz ventilatorjev. RLED1 se nahaja v skrajnem desnem zgornjem kotu, drugi RLED2 tip ob USB 2.0 razširitvenih mestih. Na zadnji strani plošče se razprostira osem let diod. Nameščene so na zadnji strani in naj bi vplivale na lepši ambient ohišja. Če RGB cirkusa ne maraš, jih v BIOSu lahko preprosto izklopiš.

 

Mesto za napajanja procesorja najdeš v zgornjem levem robu. Mogoče priklop 8 pinov, ki omogočijo bolj stabilen dotok elektrike, ploščo je mogoče uporabiti tudi zgolj z 4 pinskim kablom, ki je najpogosteje spremljevalec starejših in manj kvalitetnih napajalnikov.

Plošča ima na V/I 2x USB 2.0, PS2, DVI, HDMI, 3x USB3.1, USB1, RJ45 in 7.1 kanalno zvočno kartico.

Prostor za personalizacijo se nahaja  na razširjeno ploskvijo VRM hlajenja. Vsi, ki želite računalniku dodati osebno plaz lahko nanj prelepite raznorazne nalepke.

MSi Gaming Plus

Rdeče črna kombinacija, barve proizvajalca, ki ki se v prvi vrsti od Tomahawk razlikuje po divji barvni paleti, si pa drugače veliko stvari delita in tudi postavitev je izjemno podobna.

Embalaža je pri Gaming Plus precej gejmersko naravnana. Polna paleta vseh spektrov rdeče barve s kombinacijo črnega ozadja. Čeprav so v novodobnikih, za večino, RGB nuja, plošča kljub temu ni preveč kičasta. Na zadku imamo ponovno predstavitev prednosti, skratka nič posebnega.

Tudi tokrat MSI uporablja (od 2013) že značilno kombinacijo rdeče-črne, ki preveva celotno ploščo. Popolno nasprotje Tomahawka z bolj zadržanim dizajnom. Če sem ob pogledu na embalažo v notranjosti pričakoval svetlobni cirkus, ga nisem dobil. Na plošči namreč lahko najdeš samo svetleč napis in trak pri zvočni kartici. Podpira do dva dvometerska led trakova in žalosten pogled otroka, ko je iz žepa potegnil 5m trak, ki mi že vrsto let počiva v predalniku, kjer bo očitno primoran ostati. Priklopita so v JRGB1 in JRGB2 pine. Če RGB obožuješ si tako “razsvetljenski” sistem lahko poustvariš sam, ostali bomo nekako že preživeli zgolj s sramežljivim Gaming Plus napisom rdeče barve.

  Ninja zapustil Twitch

Tudi tukaj je na voljo samo eno M.2 mesto, kar še vedno zadostuje za veliko večino uporabnikov. Ojačana je zgornja PCI-e reža, ki je 16x, spodnja z 8x je običajna plastična. V bistvu se neprestano ponavljam, ampak plošči sta resnično izjemno podobni, skorajda identični. Manjša razlika je v postavitvi SATA priključkov. Pri Gaming Plus se navzgor obrnjena nahajata ob preostalih štirih, pri Tomahawk pa sta zamaknjena na skrajni desni rob.

Nekoliko raje bi videl, če bi USB.3.1 priklop pričeli obračati postrani, kabel je preprosto debel in kvazi izgled sicer čistega videza.

Priključki za ventilator pa so po drugi strani lepo razdeljeni. Vsi obsegajo 4 pine, kar pomeni, da je hitrost mogoče nadzorovati tudi brez nižanja voltaže. Na plošči se jih nahaja 5, kar zadostuje tudi najzahtevnejšim uporabnikom.

Tudi V/I del je skorajda identičen tistemu na Tomahawk z zgolj eno spremembo- Namesto USV-c je tokrat prisoten navaden USB 3.1 priključek.

Zasnova na obeh ploščah ravno ne sodi v najvišji razred, saj nekatere dobrote manjkajo, a za veliko večino kupcev bo delo zagotovo opravila dobro.

Test

(žal sem si vse rezultate-benche, ki sem jih dobil izbrisal. Dodani bodo tekom naslednjih dni, ko jih znova opravim.)

Pomnilnik

Največja poporodna napaka celotne Ryzen serije je nedvomno bila pomnilniška podpora. Uporabniki so naleteli na mnogotere težave, kot so nedelovanje rama, neodzivnost XMP ali celo, ko pregrešno drag ram z 3600MHz sploh ni deloval in si imel srečo, ko se je sistem prižgal z 2133MHz. V drugo govorimo o zgodbi o uspehu, velika večina pomnilniškega čipovja deluje, nobenih težav ni niti z XMP profili. Plošča sicer podpira hitrost do 3466MHz a maksimuma žal nisem uspel preizkusiti. V sistem sem namreč namestil 2x8GB 2400MHz paličice z 15-15-15-35. Ryzen preprosto obužuje večjo prepustnost, pravi izziv, kako jih spraviti nekoliko višje. Številka se je ustavila pri 3000MHz 17-17-17-17-37 in rezultati v sintetičnih benchmarkih so se izboljšali za nekaj odstotkov.

Bios Flashback predstavlja zanimiv dodatek, ki omogoči nadgradno biosa brez vstavljenega procesorja. B450 zaenkrat podpira vse procesorje in namestitev novejših BIOSov še ni potrebna. Zna pa prav priti v prihodnosti, pri izdaji nove serije procesorjev, ki iz škatle ne bodo podprti. Dobra zaščita pred Reddit jurišniki, ki jim slednjega ni bilo mogoče dopovedati.

Zvok

Nekoliko sem razočaran nad vgrajenim zvočnim čipovjem. Realtek ALC892 s svojo svileno sivo brado šteje krepko število let, nič manj kot 7, odkar je v 2011 prvič izkusil slad osnovnih plošč. Zvočna kartica tudi dandanes ne velja za slabo, a pri ceni 110€ bi si želel kakšno stopničko več, recimo ALC1150 ali še bolje ALC1220. Na koncu je najpomembnejša implementacija, ki pa je dobro izpeljana. Če imaš v svoji malhi set boljšezvočnic, si boš tako omislil zunanji amplifier in zvočna ne bo imela vpliva.

BIOS

Nastavitve v BIOSu vključujejo vse, kar bi v njih pričakoval. Vse od Load Line Calibration, možnosti izklopa in vklopa raznih funkcij in konec koncev dovolj navijalskih nastavitev, da procesor lahko poženeš v obrate.

Testna konfiguracija

Kategorija, ki je nikakor ne morem izpustiti, konec koncev smo tehnološki portal. V testno konfiguracijo smo vključili:

Procesor: Ryzen 1600x
Plošča: MSI Tomahawk, MSI Gaming Pro
Ram: 2x4GB G.Skill 2400Mhz (3000Mhz oc.)
Grafična: Asus RX 570 4GB
Disk: Intenso SSD 120GB, 1TB SSHD
Procesorski hladilnik: Arctic Freezer 33 eSport One
Ohišje: Šah-Mat

Test

Obe plošči sem preizkusil na prostem, torej zunaj ohišja, kar predstavlja idealne hladilne pogoje, v VRM-je sta bila med drugim usmerjena dva dodatna ventilatorja. Navijanje Ryzen serije je dokaj preprosto, moj primerek se je na obeh ploščah ustavil pri 4GHz, za kar sem potreboval 1.352V oz. Gaming Pro 1.356V. Nič ekstremnega, primerek je očitno kar soliden. AMD za varne voltaže navaja vse do 1.45V, sam le poskrbi za ustrezno hlajenje. Priložen hladilnik tolikšni toplotni obremenitvi preprosto ne bo kos (osebno ga nad 1.3V ne bi pošiljal). V enournem Prime95 testiranju je dosegel 68c, hladilnik je pri tem ostal izjemno tih. Žal originalnega hladilnika AMD Spire ob nakupu nisem prejel, saj 5 1600X prodajajo brez priloženega hlajenja.

Ker je Ryzen močno odvisen od propustnosti vodila, sem ram iz osnovnih 2400MHz navil na 3000MHz. Za to sem latence iz 15 15 15 36 moral dvigniti na 17 17 17 38, voltažo zastavil na 1.375V. Osebno ne priporočam prekoračenje 1.4V.

Posledica je pričakovano izboljšanje rezultatov pri sintetičnih testih, v igrah zaradi srednje zmogljive grafične kartice do večjih sprememb ni prišlo. Procesor je že na privzetih vrednostih dovolj zmogljiv, da jo dodobra izkoristi in navijanje vidnejših izboljšav ni prineslo.

Plošča se je obnesla dobro, VRM hlajenje je ustrezno zastavljeno, neželjenega nihanja nisem bil deležen. V nastavitvah mi je presneto šlo na živce odsotnost funkcije offset voltage, kjer bi lahko povečal ali zmanjšal dinamični razpon voltaže, a je PRI MSI nimajo namena dodati. To me je prisililo v uporabo fiksne vrednosi (manual), kar pod obremenitvijo ni moteče. Pa postane malo za zaprtjem intenzivnejših programov, saj njena vrednost preprosto ne upade. Tudi pri 1600MHz bo procesor, v mojem primeru, deloval na 1.35V, kar ni ekonomično in povzroča dodatno gretje. Ob tem prihaja do hitrejše degradacije popolnoma nepotrebno.

Glede rama tovrstnih pripomb nimam. Navitje je bilo preprosto, plošča delovala v skladu s pričakovanji. Nezačeljenih resetov biosa praktično ni bilo, kar kaže na precejšen preskok Ryzena pri pomnilniški podpori. Tako so vsi poporodni problemi preteklost in XMP dejansko deluje!

Že skoraj dve leti sta pretekli od splavitve dolgo pričakovane Ryzen serije. Čeprav smo ob mnogoterih izidih AMD-ja bili precej ravnodušni, še več, v zadnjih letih jim nikoli ni uspelo doseči visokih pričakovanj s katerimi so nas dražili dlje časa pred dejanskim izidom. Ne bi grešil z hvalo marketinškega oddelka, vendar brez dohajanja tehnikov. Razni APU-ji so leteli skozi vrata, vendarle postavljeni v nezavidljiv položaj. Po eni strani grafično niso bili sposobni poganjati iger na spodobnih nastavitvah (govorimo o FHD), nič kaj praktično ob manjku zmogljivostnih jeder. Buldozerjeva, Piledriverjeva in Excavatorjeva pač niso bila kos Intelovim. Zato smo se mnogi tako razveselili nenadejanega uspeha Ryzen serije, poslednjega meta potapljajočega se giganta silicijske doline. AM4 platforma je doživela razcvet, ki si ga je zaslužila in tudi matične plošče niso izostale. Kar na enkrat je bila na voljo tona izjemno zmogljivih in naprednih plošč (na AM3+ jih lahko prešteješ na prste ene roke), ki so bile do tega trenutka Intelova ekskluziva.

Čas teče izjemno hitro, kar je še v prejšnjem momentu veljalo za vrh tehnike, je že v naslednjem poslano na smetišče zgodovine, razen v srcih zagretih zbirateljev. Blink očesa, ko se pred nami namesto B350 znajde nadgradnja v upodobitvi B450, s podporo za drugo generacijo Ryzen procesorjev. Če si lastiš kakšnega izmed prejšnjih starunov ne zganjaj panike, tudi ti bodo zaradi križnega incesta na ploščo sedli bolje, od pivca v poletni vročini ali slane vode utapljajočemu se brodolomcu.

Kakšne spremembe osvežena serija sploh prinaša? Na test sem tokrat prejel dve plošči iz MSI-jeve kolekcije in sicer MSI Pro Gaming in MSI Tomahawk. Gre za srednje-kategornika z B450 čipovjem, ki ne prinašata večjih razodetij. Že znotraj prve generacije je predhodnik B350 veljal za zlato sredino, ki je nudila nekaj dodatnih bonbončkov in možnost navijanja. Pretirane bere novosti pričakovano ni, zlahka rečem, da gre v bistvu predvsem za revizijo, ki odpravi večje poporodne krče izvirnika. Govorim o izboljšanem napajalnem sklopu, masivnejših VRM hladilnih rebrih in izboljšani podpori za rame.

Video opis

MSI Tomahawk

MSI Tomahawk B450 je dobro utelešenje plošče, ki me pritegne tako vizualno, kot z nekaterimi funkcijami. Dejansko pooseblja posrečeno barvno kombinacijo sivo-črne, ki se zlije z okoljem in ne sili v ospredje. Nekoliko nenavadno oblike je VRM hladilnik, s svojim podaljškom proti V/I priključkom. Pravijo, da je temu tako zaradi boljšega hlajenja, kar do določene mere drži. Ob testiranju na prostem se je ogrel, zaradi svoje razvlečene tanke oblike pa je uspešno podvržen pretoku zraka.

Za zahtevanih 110€ vsebuje vse, kar od plošče pričakujemo. Ima eno M.2 režo, USB 3.1 in RGB 4pin priklopni vtič. 4+2 fazi bosta definitivno prišlo prav pri navijanju, vsaj dokler bo za hlajenje skrbel dovolj masiven hladilnik.

Velikokrat se vse konča pri ceni. Tudi s tega vidika AM4 plošče pogosto predstavljajo dodatno vrednost pred konkurenčnimi B360 za Intelov 1151. Procesor Ryzen 1600/2600 je namreč moč dobiti za okrog 150€, med tem, ko je i5 8400 kakšen € dražji, ne omogoča navijanja in tudi dodan hladilnik izgleda kot neslana šala za prvi april.

Tomahawk je dobro obložena plošča. Nudi možnost priklopa do priklopa 6xUSB zadaj in 6x spredaj, preko razširitvenih USB 2.0 in USB 3.1 mest. Pričakovano so uporabniku na voljo 4 DDR4 pomnilniške reže, kar je standard med vsemi ATX ploščami.

Morda me je nekoliko hladnega pustila odločitev, da vključijo samo eno mesto za priklop M.2 diska. Postavljen je pametno, nad pci-e režo. S tem je omogočen dostop do njega, čeprav je grafična kartice že nameščena. Vseeno, velika večina uporabnikov zaradi tega ne bo trpela. Zato na plošči najdemo še 6xSATA3 priklopna mesta, 4x so obrnjena za priklop iz strani, na skrajnem desnem spodnjem delu še dodatni 2 za priklop od zgoraj.

PCI-e reža je ojačana z aluminijem. Sicer sam v življenju še nisem naletel na uničeno PCI-e 16x vodilo, ampak ob uporabi večjih in težjih kartic lahko s časom in nepravilnim ravnanjem dejansko pride do poškodb. Ob PCI-e16x se nahaja še edno PCI-e 8x vodilo. SLI sicer ni podprt a v Crosfire konfiguraciji lahko uporabiš dve AMD-jevi kartici.

RGB navdušenci imate možnost za priklop do dveh RGB trakov oz ventilatorjev. RLED1 se nahaja v skrajnem desnem zgornjem kotu, drugi RLED2 tip ob USB 2.0 razširitvenih mestih. Na zadnji strani plošče se razprostira osem let diod. Nameščene so na zadnji strani in naj bi vplivale na lepši ambient ohišja. Če RGB cirkusa ne maraš, jih v BIOSu lahko preprosto izklopiš.

 

Mesto za napajanja procesorja najdeš v zgornjem levem robu. Mogoče priklop 8 pinov, ki omogočijo bolj stabilen dotok elektrike, ploščo je mogoče uporabiti tudi zgolj z 4 pinskim kablom, ki je najpogosteje spremljevalec starejših in manj kvalitetnih napajalnikov.

Plošča ima na V/I 2x USB 2.0, PS2, DVI, HDMI, 3x USB3.1, USB1, RJ45 in 7.1 kanalno zvočno kartico.

Prostor za personalizacijo se nahaja  na razširjeno ploskvijo VRM hlajenja. Vsi, ki želite računalniku dodati osebno plaz lahko nanj prelepite raznorazne nalepke.

MSi Gaming Plus

Rdeče črna kombinacija, barve proizvajalca, ki ki se v prvi vrsti od Tomahawk razlikuje po divji barvni paleti, si pa drugače veliko stvari delita in tudi postavitev je izjemno podobna.

Embalaža je pri Gaming Plus precej gejmersko naravnana. Polna paleta vseh spektrov rdeče barve s kombinacijo črnega ozadja. Čeprav so v novodobnikih, za večino, RGB nuja, plošča kljub temu ni preveč kičasta. Na zadku imamo ponovno predstavitev prednosti, skratka nič posebnega.

Tudi tokrat MSI uporablja (od 2013) že značilno kombinacijo rdeče-črne, ki preveva celotno ploščo. Popolno nasprotje Tomahawka z bolj zadržanim dizajnom. Če sem ob pogledu na embalažo v notranjosti pričakoval svetlobni cirkus, ga nisem dobil. Na plošči namreč lahko najdeš samo svetleč napis in trak pri zvočni kartici. Podpira do dva dvometerska led trakova in žalosten pogled otroka, ko je iz žepa potegnil 5m trak, ki mi že vrsto let počiva v predalniku, kjer bo očitno primoran ostati. Priklopita so v JRGB1 in JRGB2 pine. Če RGB obožuješ si tako “razsvetljenski” sistem lahko poustvariš sam, ostali bomo nekako že preživeli zgolj s sramežljivim Gaming Plus napisom rdeče barve.

  Napovedan King’s Bounty 2

Tudi tukaj je na voljo samo eno M.2 mesto, kar še vedno zadostuje za veliko večino uporabnikov. Ojačana je zgornja PCI-e reža, ki je 16x, spodnja z 8x je običajna plastična. V bistvu se neprestano ponavljam, ampak plošči sta resnično izjemno podobni, skorajda identični. Manjša razlika je v postavitvi SATA priključkov. Pri Gaming Plus se navzgor obrnjena nahajata ob preostalih štirih, pri Tomahawk pa sta zamaknjena na skrajni desni rob.

Nekoliko raje bi videl, če bi USB.3.1 priklop pričeli obračati postrani, kabel je preprosto debel in kvazi izgled sicer čistega videza.

Priključki za ventilator pa so po drugi strani lepo razdeljeni. Vsi obsegajo 4 pine, kar pomeni, da je hitrost mogoče nadzorovati tudi brez nižanja voltaže. Na plošči se jih nahaja 5, kar zadostuje tudi najzahtevnejšim uporabnikom.

Tudi V/I del je skorajda identičen tistemu na Tomahawk z zgolj eno spremembo- Namesto USV-c je tokrat prisoten navaden USB 3.1 priključek.

Zasnova na obeh ploščah ravno ne sodi v najvišji razred, saj nekatere dobrote manjkajo, a za veliko večino kupcev bo delo zagotovo opravila dobro.

Test

(žal sem si vse rezultate-benche, ki sem jih dobil izbrisal. Dodani bodo tekom naslednjih dni, ko jih znova opravim.)

Pomnilnik

Največja poporodna napaka celotne Ryzen serije je nedvomno bila pomnilniška podpora. Uporabniki so naleteli na mnogotere težave, kot so nedelovanje rama, neodzivnost XMP ali celo, ko pregrešno drag ram z 3600MHz sploh ni deloval in si imel srečo, ko se je sistem prižgal z 2133MHz. V drugo govorimo o zgodbi o uspehu, velika večina pomnilniškega čipovja deluje, nobenih težav ni niti z XMP profili. Plošča sicer podpira hitrost do 3466MHz a maksimuma žal nisem uspel preizkusiti. V sistem sem namreč namestil 2x8GB 2400MHz paličice z 15-15-15-35. Ryzen preprosto obužuje večjo prepustnost, pravi izziv, kako jih spraviti nekoliko višje. Številka se je ustavila pri 3000MHz 17-17-17-17-37 in rezultati v sintetičnih benchmarkih so se izboljšali za nekaj odstotkov.

Bios Flashback predstavlja zanimiv dodatek, ki omogoči nadgradno biosa brez vstavljenega procesorja. B450 zaenkrat podpira vse procesorje in namestitev novejših BIOSov še ni potrebna. Zna pa prav priti v prihodnosti, pri izdaji nove serije procesorjev, ki iz škatle ne bodo podprti. Dobra zaščita pred Reddit jurišniki, ki jim slednjega ni bilo mogoče dopovedati.

Zvok

Nekoliko sem razočaran nad vgrajenim zvočnim čipovjem. Realtek ALC892 s svojo svileno sivo brado šteje krepko število let, nič manj kot 7, odkar je v 2011 prvič izkusil slad osnovnih plošč. Zvočna kartica tudi dandanes ne velja za slabo, a pri ceni 110€ bi si želel kakšno stopničko več, recimo ALC1150 ali še bolje ALC1220. Na koncu je najpomembnejša implementacija, ki pa je dobro izpeljana. Če imaš v svoji malhi set boljšezvočnic, si boš tako omislil zunanji amplifier in zvočna ne bo imela vpliva.

BIOS

Nastavitve v BIOSu vključujejo vse, kar bi v njih pričakoval. Vse od Load Line Calibration, možnosti izklopa in vklopa raznih funkcij in konec koncev dovolj navijalskih nastavitev, da procesor lahko poženeš v obrate.

Testna konfiguracija

Kategorija, ki je nikakor ne morem izpustiti, konec koncev smo tehnološki portal. V testno konfiguracijo smo vključili:

Procesor: Ryzen 1600x
Plošča: MSI Tomahawk, MSI Gaming Pro
Ram: 2x4GB G.Skill 2400Mhz (3000Mhz oc.)
Grafična: Asus RX 570 4GB
Disk: Intenso SSD 120GB, 1TB SSHD
Procesorski hladilnik: Arctic Freezer 33 eSport One
Ohišje: Šah-Mat

Test

Obe plošči sem preizkusil na prostem, torej zunaj ohišja, kar predstavlja idealne hladilne pogoje, v VRM-je sta bila med drugim usmerjena dva dodatna ventilatorja. Navijanje Ryzen serije je dokaj preprosto, moj primerek se je na obeh ploščah ustavil pri 4GHz, za kar sem potreboval 1.352V oz. Gaming Pro 1.356V. Nič ekstremnega, primerek je očitno kar soliden. AMD za varne voltaže navaja vse do 1.45V, sam le poskrbi za ustrezno hlajenje. Priložen hladilnik tolikšni toplotni obremenitvi preprosto ne bo kos (osebno ga nad 1.3V ne bi pošiljal). V enournem Prime95 testiranju je dosegel 68c, hladilnik je pri tem ostal izjemno tih. Žal originalnega hladilnika AMD Spire ob nakupu nisem prejel, saj 5 1600X prodajajo brez priloženega hlajenja.

Ker je Ryzen močno odvisen od propustnosti vodila, sem ram iz osnovnih 2400MHz navil na 3000MHz. Za to sem latence iz 15 15 15 36 moral dvigniti na 17 17 17 38, voltažo zastavil na 1.375V. Osebno ne priporočam prekoračenje 1.4V.

Posledica je pričakovano izboljšanje rezultatov pri sintetičnih testih, v igrah zaradi srednje zmogljive grafične kartice do večjih sprememb ni prišlo. Procesor je že na privzetih vrednostih dovolj zmogljiv, da jo dodobra izkoristi in navijanje vidnejših izboljšav ni prineslo.

Plošča se je obnesla dobro, VRM hlajenje je ustrezno zastavljeno, neželjenega nihanja nisem bil deležen. V nastavitvah mi je presneto šlo na živce odsotnost funkcije offset voltage, kjer bi lahko povečal ali zmanjšal dinamični razpon voltaže, a je PRI MSI nimajo namena dodati. To me je prisililo v uporabo fiksne vrednosi (manual), kar pod obremenitvijo ni moteče. Pa postane malo za zaprtjem intenzivnejših programov, saj njena vrednost preprosto ne upade. Tudi pri 1600MHz bo procesor, v mojem primeru, deloval na 1.35V, kar ni ekonomično in povzroča dodatno gretje. Ob tem prihaja do hitrejše degradacije popolnoma nepotrebno.

Glede rama tovrstnih pripomb nimam. Navitje je bilo preprosto, plošča delovala v skladu s pričakovanji. Nezačeljenih resetov biosa praktično ni bilo, kar kaže na precejšen preskok Ryzena pri pomnilniški podpori. Tako so vsi poporodni problemi preteklost in XMP dejansko deluje!

Spisal

Simon D.
Urednik strani in amaterski razvijalec iger, le redek naslov uspe uiti njegovemu sokoljemu očesu, vsaj dokler ne zaudarja že od daleč. Pa tudi takrat je le redkokatera stvar bolj zabavna od polnega kritiziranja precenjenega govna.

Deli

Popularne novice

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

HEY POČAKAJ MALO!

Ali veš, da včasih zamudiš top novice? Ne sekiraj se imamo rešitev! Naroči se in prejmi top novice kar na email!
Klikni na spodnjo povezavo in odprlo se bo okno kjer se lahko naročiš.