Fallout uvrščam proti vrhu mojih najljubših franšiz. Enostavno je nekaj neverjetno razburljivega v tem post-apokaliptičnem svetu, kjer sam kuješ svojo usodo in ti nihče ne ukazuje naokoli, če seveda priložnostno ne odšteje mastnih denarcev. Omogoča ti razprtje kril in oblet celotne radioaktivne dežele, v bajki raziskovanja, kvestanja in izvajanja genocida nad najbližjim naseljem Legije. Ja, Cesar, ne briga me, koliko se trudiš ohraniti rimsko vojaško strukturo in stil, zame si še vedno razbojnik s fetišem na nasilje ter razkosavanje živih nasprotnikov… Skratka, Fallout je poln zanimivih NPC-jev, nevarnih sovražnikov in duhovitih ter koristnih pomagačev in vsakdo najde nekaj zase, pa najsi je mahnjen na zgodbo, zbiranje plena ali raziskovanje opustošene Mojave puščave. A kaj… kaj, če vzameš osnovno idejo, iztrgaš vso populacijo ter jo površno nadomestiš z dejanskimi igralci v stilu stereotipnega MMORPG-ja? No, potem smo prišli 71 Fallout-ov v prihodnje, v obdobje Fallout 76.
Hja, nekomu pri Bethesdi se je zdelo oskubljanje radioaktivne kokoške odlična ideja, mislim, le kaj bi lahko šlo narobe? Par tednov kasneje Ted Howard najverjetneje že razmišlja o sepuku, saj igralci skorajda soglasno razburjeno žlobudrajo, da je Fallout igra brez duše, oziroma po domače rečeno – Fallout brez Fallouta. Naokoli letijo besede, kot so “ponavljajoč se dolgčas”, “zanič spletno igranje” in “to je tako bedno, stari. Pejt raje igrati Red Dead Redemption.” A kljub vsemu temu zna nadvse popularen trend sranja po sami igri biti pretiran in je usmerjen bolj v smer Bethesde. Po mojem zaradi številnih kritik nekatere dobre plati novega Fallouta ostanejo skrite in govoril sem s kar nekaj igralci, ki jim je igra nadvse všeč. Zato je danes moj cilj, da povsem ignoriram kontroverzno splošno mnenje zombijev, ki v eno mrmrajo ene in iste stavke. Seveda to ne pomeni, da mislim ignorirati vse težave in verjemi mi, teh je kar nekaj. Ne, želim zgolj prikazati lastno plat, ki sem si jo ustvaril med 30 urami igranja. A dovolj uvoda. Hitro naprej na recenzijo, saj že čutim, da novo naselje potrebuje mojo pomoč.
Razvojna ekipa: Bethesda Game StudiosZaložnik: Bethesda SoftworksDatum izida: 14.11. 2018Cena: 59.99€
Zvrst: Peskovniški RPG
Video opis
VIDEO Stari moj, a si to ti? Definitivno moram začeti z dejstvom, ki sem ga že omenil. Fallout 76 je zgolj Fallout 4 v večigralski preobleki, z istimi problemi in seveda tudi kar nekaj novimi problemi. Motorček je povsem identičen in z manjšimi grafičnimi izboljšavami je bilo več poudarka namesto vizualnemu napredku namenjenega lažjemu spletnemu igranju. Po eni strani smo po zaslugi tega dobili enega najbolj interaktivnih MMO-jev dandanes na trgu. Skoraj vsako stvar je možno zapleniti, oropati karkoli ti srce poželi in raziskovanje je dosti bolj nagrajeno. Tudi kvesti, trn v peti marsikaterega pritoževalca so dosti bolj dinamični od standardnih MMO kvestov, saj vsebujejo Fallout pridih in manj klasičnega MMO sekanja glav, čeprav še vedno ne sežejo do kolen prejšnjim igram serije.
NPC-jev morda ni veliko, so pa precej voljni. Gre za narativni predhodnik, saj se igra odvija pred ostalimi igrami serije, zgolj 25 let po nuklearni vojni, ki je prizadela človeštvo. A seveda bi bil prevelik greh in prevelik konkurent za igro leta, če ne bi bili NPC-ji v veliki meri odsotni. Pravzaprav… dajmo stavek obrniti nekoliko drugače. NPC-ji so pravzaprav tu, a zelo oskubljeni tako številčno kot po interakcijah. Stran so šli pogovori z več opcijami iz prejšnjih Fallout-ov (saj ne, da jih pri vsakem novem naslovu koristno izrabijo) in vsak pogovor ima le eno možno razrešitev. Ne vem, kaj je celoten razlog za to sranje, ki vsekakor odvzame od izkušnje. Prekratki razvojni čas? Težave pri večigralski vpeljavi? Kakorkoli, ne glede kolikokrat skušajo igralce prepričati, da so to naredili za lažje vživetje v svet, enostavno ne bom verjel govnu iz njihovih ust.
Kljub temu, da gre tehnično za MMORPG, sam igro bolj smatram za kooperativni RPG, ker s 24 igralci na strežniku gre po zaslugi ogromnega zemljevida za precej neprijazno pokrajino, kjer večino časa ne boš naletel na drugo (ne-sovražno) živo dušo in tudi PVP je po mojih izkušnjah precej beden. Kooperativno igranje pa je precej intuitivno, saj nam omogoči poustvaritev starih sanj o igranju priljubljenega RPG-ja skupaj s kolegi. Lahko pa tudi združiš moči s katerim neznancem in od sedaj naprej bosta skupaj v skupini.
Pričakoval bi, da bo Walter opažen v kemijskem laboratorju, a očitno mu bolj leži izdelava orožij. večigralsko komponento in vsemi njenimi problemi na stran, gre pravzaprav za kar kompetentno igro, kar se tiče gradnje sveta in povsem je mogoče igrati solo. Svet se mi ni zdel toliko pust, kot sem pričakoval, da bo, temveč je sočen z raznimi majhnimi hitro spregledanimi zgodbicami na praktično vsaki lokaciji. Svet je ogromen napram prejšnjih delov in zagotavljam ti, da nikakor ne bo nikoli zmanjkalo prostora za plenjenje, sam sem po dobrih 30 urah raziskal mogoče dobro polovico. Še sreča, saj je poudarek namesto razreševanja vseh svetovnih problemov tokrat na sodelovalnem igralnem načinu ter raziskovanju sveta, ker kaj drugega zaenkrat nimaš za početi, razen opravljanja ponavljujočih se kvestov na raznih lokacijah.
Lepo je ponovno obiskati apokalipso Sem pa opazil še en precejšen problem, in to je, da sovražniki nekako ne delujejo tako organsko ali brihtno kot v prejšnjih delih, kar pove veliko glede na dejstvo, da nikoli ni šlo za nek presežek. Ne me vzeti narobe, soočil sem se s kar nekaj zapomljivimi trenutki, ko sem sam branil zadnji kotiček človeštva pred goro super-mutantske nesnage ali ko sem se soočil z šefovskim Wendigom in sem ga zaradi uničenja glavnega mitraljeza bil primoran speštati na kose s pomočjo bejzbolskega kija in velike količine zdravil, a zdi se mi, da je odzivna razdalja za sovražnike dosti nižja kot prej in da se na pričetek dvoboja odzivajo katastrofalno tudi, če kolegu par metrov stran odstreliš glavo, zaradi česar je s pomočjo večkratnika škode pri skrivalniškem pristopu možno precej bojev končati, preden se sploh pričnejo.
Razrušena mesta izgledajo ob rahlem pršenju še bolj depresivno. Posledično je težavnost precej nizko postavljena. Skozi celotno igranje sem umrl zgolj enkrat, pa še to brez razloga, brez da bi bil sredi boja ali bi me kdo ustrelil. Sklepam, da je šlo za čuden hrošč. In nesmrten nisem bil, ker bi bil ekspert, ampak ker odsotnost težavnosti pomeni, da bo vse naravnano precej nizko, sploh za nekoga, ki je prejšnje igre igral na višjih težavnostih. Veliko sovražnikov je možno brez nekih problemov pokončati z enim strelom in veliko bojevanja tako postane kmalu rutinskega, kjer te ožgani, mutanti in ostali pripadniki apokaliptičnih skupin le malo žgečkajo, medtem, ko jih v kaotičnem plesu ubijaš na desetine. A so dodali vsaj ogromno količino novih zanimivih sovražnikov, ki nekako zamenjajo odsotnost sovražnih NPC-jev in vsekakor bi vse rad videl tudi v Falloutu 5, če bo ta kdaj ugledal luč dneva.
Tudi bazegradnja in kreftanje iz prejšnjih iger se je vrnilo in to v popolni obliki in napredek je tokrat prisoten preko stopenj opreme. Bazo si lahko postaviš kjerkoli in njena gradnja in prilagojevanje sta nedvomno eni močnejših plati, a nekaj igralcev se je pritoževalo nad nepričakovanim izginotjem celotne baze brez povrnitve porabljenih dobrin in tudi meni se je to par krat zgodilo.
Dom je le eden, a lahko ga postaviš, kjerkoli želiš. Všeč mi je sploh pristop pri kreftanju orožja, kjer z razstavljanjem na osnovne dobrine odkrivaš nove modifikacije zanj in v stilu Fallout 4 je za večino orožij na voljo precej modifikacij. Ampak ena stvar pa mi resnično dvigne pokrov in to je, da je prostor shrambe omejen na 400 enot, kar bodo v kratkem sicer res dvignili na 600, a še vedno definitivno predstavlja eno večjih težav, sploh, če si eden ljudi, ki radi popolnoma oplenijo vsako lokacijo in živijo za iskanje nove zanimive opreme.
Še ena zanimiva stvar se najde v tokratnih karticah s pasivnimi sposobnostmi, ki so zamenjale prejšnji perk sistem. Ob napredovanju pridobiš možnost izbrati eno osnovno karakteristiko ter novo karto zanjo, duplikate pa lahko združiš v naslednjo stopnjo. Sistem mi je po pravici povedano bolj všeč od prejšnjega, saj nudi več fleksibilnosti in ker je možno karte kadarkoli zamenjati (uporabljenih lahko imaš toliko, kot je stopnja karakteristike), to nudi možnost izmenjavanja med raznimi gradnjami lika, a tudi to omogoča precej zlorabe, saj lahko na primer hekanje aktiviraš zgolj po potrebi.
Stari perki so bili prenovljeni v novem sistemu, dobili pa smo tudi kar nekaj novih. A me štekaš? Hja, ne bi šlo za Bethesda igro brez obilice problemov na področju delovanja. Na hrošče razen včasih čudnega AI obnašanja in težav glede obilnejših sovražnikov na moje veliko presenečenje nisem naletel pogosto, a delovanje, zanj pa imam povsem drugo zgodbo. Prva stvar je, da se igri včasih enostavno ne da shraniti nastavitev in se namesto tega rade ponastavijo na prejšnjo raven takoj ob zaprtju igre.
Večina igre se odvija na lokalnemu odjemalcu, zaradi česar latenca ni tako očitna (ni tistega značilnega preskakovanja igralnega lika, seveda pa to ni ravno najbolje z ene druge plati. Ker odjemalec samo pošilja podatke igralca, je na primer dosti lažje goljufati, čeprav v svojem času nisem naletel na niti enega (očitnega) goljufa.
Niti apokalipsa ne spremeni čudnih nagnjenj. Grafična plat je sicer povsem identična kot pri Fallout 4 in kolikor vidim, je zgolj osvetljevanje prejelo rahlo nadgradnjo, vse ostalo pa je isto. Ubrali so isto pot kot Fallout New Vegas ampak na srečo vizualno nimamo neke tragedije, temveč zgolj povprečno podobo, podobno pa velja tudi za zvok, ki je soliden, a ne odličen.
Zdaj pa glede samega delovanja. Naj najprej povem, da sem igro testiral na treh sistemih.
Najprej sem s precej visokimi pričakovanji posegel po nekoliko zmogljivejšim računalnikom z Ryzen 5 1600x, GTX 1070 in 16GB pomnilnika. Pričakoval sem gladko izkušnjo, a na privzetih visokih nastavitvah dobil… 40FPS? To nekaj ne štima. Dobro, gremo nekoliko nižje. Za vsak slučaj se lotimo kar najnižjih nastavitev in… 45FPS? Po začetnem gnusu sem posegel po ini datoteki, spremenil par nastavitev, z neznano potezo vso vodo obarval v metalno črno in se brez opaznih izboljšav podal na splet. Rešitev se je nahajala v preprosti nastavitvi, imenovani iPresentInterval. Po domače rečeno gre za navpično sinhronizacijo in s spremembo funkcije v ini datoteki sem približno podvojil število sličic in na visokih nastavitvah na 2560×1440 dosegel povprečnih 65FPS s padci tu in tam. Bolj impresivno, kajne?
G. Puhec ali kot sem ga poimenoval sam, G. Sarkastični. Nato sem šel nekoliko nižje glede grafične zmogljivosti. RX 570 4GB se je prav tako dokazala, saj je na istih nastavitvah z malo pogostejšim kolcanjem vseeno povprečno premogla okoli 55FPS in tudi i3 7350 procesor na privzeti frekvenci je nudil gladko igranje.
Za konec me je s pridobljenim znanjem zanimalo, kako bo vse delovalo na zelo nizkocenovni zasnovi. Zato sem odprašil dober star i5 3470 procesor, zraven priložil 4GB pomnilnika, GT 1030 (z GDDR5) grafično kartico in vse podvrgel apokalipsi. Rezultati so bili sprva nekoliko zaskrbljujoči. Ker igra ni hotela shranjevati nastavitev, sem se bil primoran lotiti staro-šolskega spreminjanja in poseči po ini datoteki. Prilagojene nastavitve (nekje na srednji ravni) so na FHD zmogle oddati nekje 50FPS, kar je presenetljivo dobro za tako kompleksen RPG. Če že nekaj lahko rečem za vse Bethesda naslove je to to, da vedno znova presenečajo s solidnim delovanjem na starejših ali manj zmogljivih sistemih, če seveda nimaš nič proti zabavanju z nastavitvami.
Seveda Fallout mora vsebovati ghoula, kaj si te mislil? A za konec moram omeniti še en ogromen problem, ki je zame pustil grenak priokus. Po principu kar nekaj ostalih MMO-jev Bethesda obljublja tekočo dodajanje nove vsebine, a najboljša stvar večine njihovih RPG-jev na uradnih strežnikih ni podprta. To so seveda modifikacije. V prejšnjih igrah sem absolutno oboževal iskanje modifikacij, ki dodajo novo opremo in sovražnike, in to pregrešno veselje mi je bilo zaenkrat odvzeto. A situacija ni katastrofalna, saj tudi za to obstaja rešitev. Po besedah Bethesde bodo modifikacije pravzaprav podprte v isti meri kot v prejšnjih igrah, a za njihovo uporabo bo potrebno igrati na zasebnih strežnikih, glede katerih zaenkrat še ni podatkov.
