5 najboljših “počasnih” filmov za gledanje med mrzlimi, turobnimi dnevi

Zavedam se, da so v današnjih kinodvoranah med in mleko predvsem super-junaški filmi in truma gledalcev rine v kinodvorane ob vsakem novem izidu heroja v raznobarvnih pajkicah.

Vse to je lepo in prav, a verjeli ali ne, obstajamo ljudje različnih okusov in nekaterim takšni filmski izdelki preprosto ne ustrezajo.

Točno za takšne čudake je namenjen tale članek, saj se osredotoči na 5 najboljših počasnih filmov, ki si jih lahko privoščite za gledanje v domačem naslonjalu medtem ko zunaj neusmiljeno vije veter ter pada sneg.

Torej, kaj mislim z besedo “počasni”? Gre se za izpeljanko angleške besede “slow burn”, kar pomeni, da tile filmi ne ponujajo ravno neke akcije in bombastičnih učinkov.

Gre se bolj za študijo karakterjev, uživanju v počasnem odvijanju zgodbe ter preučevanju kadrov, ki mnogokrat nosijo dvojni pomen.

Skratka, verjetno bo članek ustrezal malce starejšim, ki so v življenju že naleteli na kakšno oviro v obliki razpadle veze ali pa osamljenosti. Tisti, ki pa imate za svojo profilno sliko Snapchatovske uhlje in smrček, verjetno v njem ne boste pretirano uživali.

A kdo ve, morda boste čez par let v Google vtipkali ravno iskalni niz, sestavljen iz zgornjega naslova in boste takrat pripravljeni za dotično lestvico filmov.

Mimogrede, počasni filmi zahtevajo od gledalca skorajda vso njegovo pozornost. Ne spravljajte se gledati teh izdelkov, če nimate na voljo vsaj dveh ur ter za božjo voljo, vmes ne glejte na telefon.

Dovolj besedičenja, spravimo se na samo lestvico!

5. There Will Be Blood (Tekla bo kri)

Režiser: Paul Thomas Anderson

Leto izida: 2007

IMDb: 8.1

Morda še najbolj “akcijski” film na naši lestvici, There Will Be Blood govori o sladki, sladki rudi, ki se imenuje olje. Štorija se vrti okoli možakarja z imenom Daniel Plainview, ki ga igra odlični Daniel Day-Lewis.

Že prvi kader filma zna nepotrpežljivce spraviti v obup, saj prikazuje osamljenega rudarja, kako poskuša razstreliti vodnjak a mu to spodleti. A ravno intro je dovolj velik razlog, da se v film naravnost zaljubite. Prisotna ni nobena glasba, slišimo lahko samo sopihanje delavca in uživamo ob vrhunsko zmontiranih kadrih.

Daniel je sicer krut možakar, ki ga je oblikovala kruta okolica. Njegovo glavno gonilo je dobiček a vseeno se ne gre za klišejskega zlobca, saj je zelo zaščitniški do svojega posvojenca, ki ga je poimenoval 
H.W. No, vse do takrat, dokler sinčka ne doleti nesreča in postane prevelika obremenitev do uspešnega služenja denarja.

Pri 158 minutah se gre za pravi filmski maraton, ki pa mine presenetljivo hitro.

4. Her (Ona)

Režiser: Spike Jonze

Leto izida: 2013

IMDb: 8.0

Do leta 2013 sem kar malce pozabil, kako odličen je igralec Joaquin Phoenix. Praktično vsak od nas si je že ogledal Gladiatorja in čeprav ob dotičnem filmu najprej pomislimo na igralca Russel Crowa, je Joaquin vlogo Cesarja odigral perfektno. Njegov karakter sem v filmu enostavno zasovražil kar govori v prid njegovim igralskim sposobnostim.

In te so zopet prišle v preprosto poimenovanem filmskem izdelku, imenovanem Her.

Naš glavni karakter Theodore je osamljeni pisec, ki ga teži osamljenost in razpadli zakon. Film se dogaja v bližnji prihodnosti, kjer je močno napredovala umetna inteligenca, saj obstajajo povsem neodvisni operacijski sistemi, ki se lahko z uporabniki pogovarjajo ter razmišljajo s svojo glavo.

Posedujejo svojo zavest, se sproti kaj novega naučijo in prav tako pomočnico si ubavi Theodore. Samantha, kakor se imenuje operacijski sistem, se mu hitro prikupi in zadeva kmalu preraste v prijateljevanje, kasneje pa v resnično vezo.

Kakor film želi prikazati odnos med človekom in umetno inteligenco kot nekaj, kar ravno ni nenavadno a je kljub temu podvrženo obsojanju.

Je Samantha res njegova usodna duša ali pa le izpolnitev njegovih želja, s katero je lepo dokler se strinjata, ko pa nastopi prepir, jo Theodore lahko preprosto ugasne? So njena čustva resnično človeška ali pa je njen prepir ali pa pogovor s Theodorom že vnaprej sprogramiran in prilagojen njegovi osebnosti?

V dobrih dveh urah lahko uživamo v odlični igri Joaquin a ni edina zvezda v temu mojstrsko zrežiranemu izdelku. Samantho uglasi igralka Scarlett Johansson, ki svojo vlogo odigra naravnost perfektno.

Prav občudovanja vredno je, koliko lahko človek svoje identitete in občutkov izrazi samo s pomočjo intonacije glasu. Samantha postane tako prava oseba, ki kljub temu da je nikoli ne vidimo, postane resnična kot Theodore.

3. Lost in Translation (Izgubljeno s prevodom)

Režiser: Sofia Coppola

Datum izida: 2003

IMDb: 7.8

Za začetek zanimivo dejstvo: ste vedeli, da sta Sofia Coppola ter režiser prej omenjenega filma Her, Spike Jonez, včasih bila v vezi? In da ste tako film Lost in Translation, kot Her, zasnovana na njuni vezi?

Zaradi te posebnosti je izdelka skorajda nujno gledati zaporedoma.

Izgubljeno s prevodom govori predvsem o izoliranosti ter osamljenosti, ki jo lahko doživimo, čeprav se nahajamo v nepregledni množici ljudi, sredi Tokia.

V takšni situaciji se znajdeta naša protagonista Bob Harris in Charlotte.

Bob je filmski zvezdnik, srednjih let, ki se je znašel v mestu tehnološke dovršenosti zaradi promocije svoje kariere. Je možakar, naveličan slave a svoje poslanstvo opravlja, saj je treba preživeti ženo in svoja otroka.

Po naključju se je znašel v hotelu, v kateremu prebiva tudi Charlotte (Scarlett Johansson), žena fotografa, ki je vedno zaposlen a nikoli z njo.

Naša dva junaka se zagledata in takoj je čutiti med njima privlačnost in sinergijo. A ne gre se tu za tipično “Hollywood” ljubezen saj sta lika realna in si ne skočita takoj v objem.

Oba sta namreč poročena, poleg tega pa je Bob tudi občutno starejši. Kljub starostni razliki, pa to ne pomeni nujno, da izkušnje prinesejo več modrosti.

Gledalci lahko uživamo v njunem medsebojnem odnosu, ki bi bil povsem drugačen, če bi se srečala na drugih točkah njunih življenj. Poleg tega je celoten film posnet fantastično, saj skorajda vsak kader nosi dvojni pomen, ki ga bodo bistri med vami hitro izbrskali na plano.

Vzdušju pripomore tudi fantastična upodobitev Tokia in čeprav ga vidimo samo delček, film prevladuje občutek ogromne mase ljudi, med katerimi pa se človek še vedno lahko počuti osamljenega.

Lost in Translation ni med daljšimi, saj šteje vsega uro in 45 minut, a morda se gre za najpočasnejši film na naši lestvici. V filmu se skorajda ne zgodi nič na videz pretresljivega, zagotovo pa se življenja naših karakterjev bistveno spremenijo na čustveni ravni.

2. Eternal Sunshine of the Spotless Mind (Večno sonce brezmadežnega uma)

Režiser: Michel Gondry

Leto izida: 2004

IMDb: 8.3

Ko je Večno sonce brezmadežnega uma izšlo leta 2004, je marsikaterega gledalca ujelo nepripravljenega. V filmu je namreč nastopal Jim Carrey, ki je takrat veljal za tipičnega komičnega igralca, kateremu nihče ne bi pripisal resne vloge. In takšni bi se zmotili zelo.

Jim se je namreč želel dokazati in to mu je tudi uspelo v vlogi tipčka z imenom Joel.

Gre se za osamljenega človeka, ki nikakor ne more odkriti svojega mesta med družbo. Odhajanje na zabave mu je odveč in je eden tistih ljudi, ki tiho sedi v kotičku in komaj čaka na izgovor za odhod domov.

Pot mu prekriža Clementine, katero odigra Kate Winslet, kot impulzivno deklo, ki je prav tako zmedena a jo nazaj ne drži sramežljivost. Svojo voljo sporoča s spreminjanjem barve las zato se jo ob oranžni transformaciji, oprime ljubkovalni nadimek Tangerine.

Nasprotnosti se privlačijo in tako je tudi v temu primeru a veliko filmov bi ravno tule potegnilo črto v slogu: “sicer se imata rada a bosta za vedno skupaj.” Clementine in Joel se sicer ljubita a življenje ni lahko in kmalu začnejo njune razlike kazati na vedno večji prepad med njima.

Ko enkrat dokončno poči, se Clementine posluži klinike, kjer ti lahko izbrišejo spomin na določeno osebo. Ko Joel naslednjič sreča svojo izvoljenko, presenečeno ugotovi, da se ga sploh več ne spomni zato se loti enakega postopka.

A med brisanjem spomina spozna, da ljudje čutimo bolečino z razlogom zato želi postopek preklicati. Sledi zanimiv sprehod skozi Joelov spomin, kjer nas presneti predvsem konec. Ta na prikrit način prinese zaključek, da se ljudje vedno vrnemo na stara pota in da nam pri temu ne more pomagati niti napredna tehnologija.

1.) Zodiac (Zodiak)

Režiser: David Fincher

Leto izida: 2007

IMDb: 7.7

Na takšni lestvici mora biti prisotna vsaj ena zgodba, zasnovana na resnični zgodbi.

Zodiac sledi “avanturam” serijskega morilca, ki je svoja grozodejstva uprizarjal na koncu šestdesetih letih v okolici San Francisca. 

Ubijalec, ki si je nadel ime Zodiac, se je ločil od ostalih morilcev po temu, da je želel svoja dejanja spremeniti v slavo. Svoje žrtve je zbiral naključno, vmes pa pošiljal pisma v časopisno hišo S.F. Chronicle.

V svojih pisnih izdelkih je opisal svoja dejanja, zraven pa vključil šifrirana sporočila, ki so bila velik trn v peti policiji.

Film ne poseduje samo enega glavnega junaka ampak sledi preiskavi, na čelu katere je policijski inšpektor Dave Toschi, zraven pa sta vpeljana tudi Robert Graysmith ter Paul Avery, oba zaposlena pri S.F. Chroniclu.

Trojica poskuša razvozlati Zodiacove uganke in končno razkrinkati morilca, mojstrsko stopnjevanje pa poskrbi, da tale skoraj tri ure dolgi triler mine v trenutku.

Film zvesto sledi zgodbi iz resničnega življenja in nas na koncu pusti frustrirane, saj smo Zodiacu vseskozi za petami, a nikoli ne odkrijemo zadostnega dokaza, ki bi bil dovolj za obsodbo.

Tej mojstrovini šteje v plus tudi zvezdniška zasedba, kjer so glavne vloge prevzela zveneča imena kot so Jake Gyllenhaal, Mark Ruffalo ter Robert Downey Jr. Vsi od njih so svojo vlogo odigrali perfektno in težko bi si v koži jeznega preiskovalca predstavljal koga drugega kot Ruffala.

Zodiac je eden tistih filmov, po katerem se boste zagotovo poslužili Googla in želeli lastnoročno dokončati skrivnost ter se na žalost ulovili v par urno spletno brskanje, brez razrešitve.

Tako, lestvica je končana in naj vam povem, ni je bilo lahko sestaviti. Vsak ima svojega favorita in iz izbora je izpadlo ogromno kvalitetnih filmskih izdelkov. Nekateri so se mi zdeli slabši, nekateri pa so sicer na začetku bili “slow-burn” a so kasneje postali preveč akcijski (recimo Tarantinov Hateful Eight), kar jih je izključilo iz tekmovanja.

Imate še kakšno idejo za naslednjo lestvico? Pridružite se nam na Discordu, kjer radi spregovorimo kakšno besedo glede naših najljubših filmskih izdelkov!

Vaša reakcija na članek?

🔥Popularno

🛎️ Sveže objave

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime