Netflix spočel prvi interaktivni film Black Mirror: Bandersnatch

Spomnim se v osnovni šoli, ko sem si v knjižnici redno izposojal serijo knjigic, katere so se imenovale Časovni stroj.

Na prvi pogled so te izgledale kot tipične žepnice, z eno pomembno razliko. Namreč med prebiranjem poglavij si na koncu vsakega naletel na odločitev in glede na to, kaj si izbral, si dobil različen razplet zgodbe. Se boš skril pred Tiranozavrom? Pojdi na stran 66. Boš stopil proti njemu in mu v glavo zalučal kamen? Pojdi na stran 30.

Zadeva je sicer bila precej preprosta, saj je načeloma skozi knjigo vodila samo ena prava pot, a nad knjigicami sem bil navdušen, saj so ponujale nekaj frišnega in interaktivnega v svetu sicer povsem “statičnih” knjig.

Nekaj podobnega si je zadala nova epizoda serije Black Mirror.

Bandersnatch, kakor se tale avantura imenuje, nas vrne v leto 1984, kjer mladi programer Stefan v svoji sobi sestavlja prav posebno avanturo. Ta je narejena po knjigi pisatelja Jerome F Daviesa, kateri je tudi spisal Bandersnatch.

Kaj je torej mišljeno z nazivom “interaktivni film”?

Med gledanjem epizode naletimo na različne precepe v štoriji, kjer z daljincem izberemo nadaljnjo odločitev razvoja štorija. Prve odločitve so sicer precej lahke, kot so denimo: kakšne žitarice bomo jedli zjutraj ter kakšno glasbo poslušali na slušalkah.

Prva odločitev ni ravno pomembna a nas lepo uvede v “avanturo”

Kasneje naše odločitve postanejo precej bolj vplivne in dejansko se lahko zapletemo v brezizhodno situacijo. Takrat se film prevrti nazaj do ključne “napačne” odločitve in poskusimo lahko znova.

Zadeva mi je bila osebno prekleto zanimiva in čeprav imamo na izbiro samo dve opciji nadaljnjega poteka, je to vseeno dovolj, da lahko na koncu dobimo kar 5 različnih koncev.

Morda najbolj navduši brezšivno nadaljevanje filma pri izbiri naše opcije za nadaljnji potek štorije. Človek bi pričakoval, da bi potem film naložil novo video datoteko ampak ne, nobenega zamika ni, film se preprosto nadaljuje, kot da mi sploh ne bi imeli prstov zraven.

Stefan kmalu začenja biti paranoičen in začne prebijati četrti zid ter se poskuša dokopati do svojega nadzornika, torej nas. Zaveda se, da svojih odločitev ne izvaja sam in v eni sekvenci lahko dejansko poskušamo komunicirati z njim.

Sama zgodba na žalost ni ravno nekaj posebnega in glede na Black Mirror renome, bi od nje pričakoval več. A vse pohvale izdelovalcem, da so preizkusili tale format, ki mestoma močno spominja na Telltalove avanuture kot so recimo The Walking Dead ali pa Quantic Dreams igre tipa Detroit Become Human. Nič čudnega potem, da je v razvoju prava tosortna “igra”, Minecraft: Story Mode.

Zanimivo je tudi dejstvo, kako za vraga bi človek takšen izdelek sploh spiratiziral. Gusar bi moral za vsako odločitev odpirati novo video datoteko, poleg tega pa bi moral imeti izrisan celoten potek odločitev, da bi sploh vedel katero datoteko zagnati. Med filmom naletimo na eno sekvenco, kjer moramo v televizor vnesti kodo preko daljinca, kar bi bilo na denimo Windows Media Playerju nemogoče.

Kljub temu piratska verzija filma že obstaja in ta je preprosta: pet različnih video datotek, vsaka s svojim koncem. Kar je mimosunek, saj to sploh ni poanta tega filma zato je tudi gledanje takšne variante potrata časa.

Blackmirror Bandersnatch je trenutno na voljo na Netflixu in zadevo se splača preizkusiti, če ne zaradi drugega kot zato, da vidite kaj nas zna čakati v prihodnosti.

Vaša reakcija na članek?

🔥Popularno

🛎️ Sveže objave

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime