Pri podjetju Noctua mi je bil od nekdaj všeč odnos, ki ga gojijo do kupcev. Pri vsakem njihovem produktu se občuti nek občutek prestiža in ne kot da ga zgolj odvržejo v prvo škatlo s peščico pakirnih kikirikijev, polovično zalepijo skupaj in s štampiljko sredinca odpošljejo na police trgovin.
Tako se jih na procesorsko-hladilnem oddelku že dolgo časa drži odličen ugled. Najsi govorimo o hladilnikih ali ventilatorjih, nekateri jih smatrajo za največje inovatorje in nosilce prestižnih rjavih hladilnih sistemov za hlajenje ultimativnih igričarskih in preostalih mašinic.
Ko sem od svojega kontakta tako prejel e-sporočilo o izidu termalne novinke NT-H2, sem jo preprosto moral preizkusiti in tako se je čez nekaj dni znašla na testu. Na tem mestu se preprosto moram zahvaliti Noctui za njihovo odzivnost in pripravljenost.
Že več kot 10 let je minilo od izida njene predhodnice NT-H1, ki je še vedno izjemno cenjena. Ampak novo je vedno boljše, kaj ne?
Kot ponavadi Noctua tudi tokrat ni razočarala pri embalaži in pozna se, da je premišljeno zasnovana. Čeravno govoriva o enem izmed najcenejših potrošniških produktov računalniških sistemov, me je tako prešinilo, da so embalaži vseeno posvetili precej pozornosti.
Tako me je pričakala ne plastična, temveč kompaktna kartonasta škatlica rjavo bele barve s sliko produkta. V njej je kot majhen sovji mladič gnezdila tuba 10g termalne paste in srce se mi je trlo, ko sem jo kot največji barbar bil primoran ločiti iz domovanja.
Ker je potrebno izkoristiti tudi zadnjo stran, se na njej nahajajo navodila o namestitvi, čeprav ne vem, kako bi lahko kdorkoli zamuštral to opravilo… sedaj, ko sem to dejstvo preveril na Google-u izrečeno obžalujem. Samooklicani mojstri se vedno najdejo in dobro je, da imajo pri roki navodila. A povsem drugo vprašanje je, ali jih bodo sploh prebrali ali se bodo raje ponosno udarili po prsih in situacijo dodatno zaj*****.
Na test smo sicer dobili dve tubi, eno s 3.5g mase in drugo z 10g mase. Prva bi naj zadoščala za okoli 15 nanosov, druga pa kar 60 (za 115X), kar veliko normalnih uporabnikov ne bo porabilo lepo število let. Presenečen bi bil, če ne bo že prva običajnemu uporabniku služila več kot dve leti.
Seveda ti nihče ne brani, da termalni namaz uporabiš tudi za izboljšanje prenosa toplote na drugih hladilnih sistemih, kot so recimo grafične kartice ali morda hladilni sistemi prenosnih računalnikov. A uporabo na kosu kruha resno odsvetujem, ne glede na to, kako slastno deluje.
Videz in višja viskoznost pa nista edini spremembi. NT-H1 je bila od nekdaj znana po svoji trdovratnosti. S tem ciljam na njeno razširitev po površini procesorja. Razlika med H1 in H2 je iz tega vidika kot noč in dan. H2 se izjemno lepo razporedi po celotnem procesorju, dosti lažje jo je tudi očistiti.
Ob termalni pasti se je v škatli nahajal še set čistilnih krp NA-SCW1. Osebno sicer običajno procesor očistim z navadnim troslojnim toaletnim papirjem, po potrebi namočenem v 95+ odstotni alkohol. Večja škatlica z robci jih vsebuje deset, medtem ko se v manjši nahajajo tri.
Ne bom zanikal, da je misel na uporabo temu predvidenih krpic mikavna, sploh, če procesorja in hladilnikov ne menjuješ ob vsaki priložnosti. Posamezna krpa meri 15×12 cm, kar bo zadostilo čiščenju večjih procesorjev, ob tem pa ena zadošča tako za procesor kot tudi hladilnik.
Če seveda iz nekega razloga želite kupiti le robce jih Noctua po dvajset prodaja pod oznako NA-SCW1.
Verjetno že nestrpno želiš izvesti, kaj se je pri termalni pasti spremenilo od NT-H1. Glede na uradne navedbe življenjska doba 5 let ostaja enaka, izboljšave pa naj bi se nahajale v prevajanju toplote in posledično nižjih temperaturah. Nisem si mogel pomagati, da ne bi opazil, da je novejša NT-H2 nekoliko gostejša, z 2,49g/cm3 napram 2,81g/cm3.
Vizualna primerjava pokaže svetlejši odtenek, saj je odtenek NT-H1 temnejši v primerjavi z novim testnim primerkom. Glede na uradne podatke priporočajo nanos 3-4 mm okrogel kakec direktno na sredino procesorja, kot lahko vidimo na sliki.
Nanos za Intel LGA115x procesorje je precej samoumeven in sestoji iz riževega zrna termalne paste. A za druge procesorje, kot sta AMD-jeva Threadripper in Intelovo x299 zaradi večje velikosti priporočajo drugačen, nekoliko večji vzorec.
V glavnem, ko termalno pasto namestiš na procesor ti ne preostane druga možnost, kot da obenj pritisneš hladilnik in ga po možnosti brez popuščanja pritrdiš s pripadajočim pritrdilnim sistemom. Seveda se ne bi čudil, če bi Noctua tu dodala, da priporoča uporabo njihovih hladilnih sistemov.
Teste termalnih past smo izvedli na naslednjemu testnemu sistemu:
Procesor: i9-9900k stock
Osnovna plošča: MSI MAG Godlike Z390
Pomnilnik: 16 GB cl16 39000MHz
Grafična kartica: RTX 2070 Zotac Mini
Procesorski hladilnik: Inter-Tech Argus Storm2
Napajalnik: Sama Forza 1200W
Ohišje: Inter-Tech Infinity Mirror
Disk: 512GB Samsung NVMe SSD
Testi so bili izvedeni v identičnem okolju pod identičnimi pogoji pri sobni temperaturi 20C °. Procesor smo 60 minut obremenjevali s programom Prime95 in temperature so pri tem bile izmerjene s programom AIDA64, ki bi naj bral notranji digitalni senzor v procesorju za maksimalno natančnost. Kot temperaturo smo navedli povprečno maksimalno temperaturo vseh jeder procesorja.
V rezultatu lahko vidimo, da je temperatura napram najbolj prodajane generične termalne paste tako pri NT-H1 kot tudi NT-H2 drastično nižja. Presenetilo me je tudi, da NT-H1 kljub sivi bradi še vedno ni za odpis. Razlika na testnem sistemu je napram novejše NT-H2 znašala zgolj 1C, kar je resnično majhna razlika in znotraj merilne napake.
Majhna razlika po svoje niti ne preseneča, saj je ob izidu že Noctua izdala, da do nekoliko večjih razlik pride šele pri 150W+ porabe, torej močno navitih sistemih ali večjedernih procesorjih.
