Recenzija - Bordelands 3 – strojne težave ne uničijo zabave

Recenzija - Bordelands 3 – strojne težave ne uničijo zabave

Ocena:

Moram priznati, da je Borderlands 3 ena lažjih iger, ki zahtevajo oceno. Razmišljanja tu ni preveč in opis bi lahko na kratko strnil v stavek: “Če vam je bil všeč Borderlands 2, potem vam bo tudi Borderlands 3”.

Gre za evolucijo franšize, kjer možgane malce izklopimo in se predamo radostni destrukciji vsega, kar se nam postavi na pot. Razvijalec Gearbox je formulo, katero je spočel leta 2009, skozi desetletni razvoj dodelal do potankosti. Borderlands 3 tako prinaša evolucijo in ne revolucije, kar je za igralce, ki vedo kaj pričakovati, povsem dovolj.

Ne bo pa to zadostilo kriterijem vsakega igralca in B3 na svoji poti naredi par spodrsljajev, ki jo znajo zameriti tudi veteranskim igralcem.


Razvojna ekipa: Gearbox
Založnik: 2K
Platforme: PS4, XOne, PC
NakupEIGRE.si
Cena: 56.44€

Žanr: Prvoosebna RPG streljačina


VIDEO OPIS


Sam se smatram za precej izkušenega poznavalca Borderlands franšize. Preigral sem prva dva dela in se na moč zabaval. Nadaljevanje mi je od prvih igralnih posnetkov obljubljal več istega in to je povsem v redu – če se le zgodi nekakšna evolucija, zaradi česar bi si nadaljevanje zaslužilo svojo oznako 3.

Če ste kdaj igrali kakšen pretekli del, potem se boste v trojko usedli kot v udoben naslonjač, ki že nosi odtisi vaše zadnjice. Gearbox pri začetku igre ni preveč inoviral in tako kot ponavadi si lahko na najprej izberete karakter, s katerim se boste podali skozi celotno, okoli 30-urno avanturo.

Naša četica herojev je raznolika in na začetku se boste kar težko odločili za svojega izvoljenca.

Priznati moram, da so tokrat karakterji še bolj raznoliki kot kadarkoli prej. Na izbiro se nam ponudi FL4K, ki je robotski lovec na trezorje, spremljajo pa ga tudi živalski kompanjoni. Zane je Irec, ki se zanaša na hitro premikanje, podpira pa ga leteči robotek, kateri izstreljuje rakete, njegova posebna moč pa je, da ustvari kopijo samega sebe. Tu je še Amara, katera se bavi s čarovnijo in svoje nasprotnike premetava na vse strani z uroki, ki lahko naenkrat onesposobijo večje količino nasprotnikov. Za konec je tu še Moze, ki na pomoč lahko prikliče ogromno robotsko kreaturo, katera lahko zlahka podeli ogromno škode v kratkemu času, medtem ko je zavita v oklep.

Vault Hunterji so dovolj raznoliki in ponujajo različne pristope pri igranju, tako da se bo vaša izkušnja povsem razlikovala, glede na to, koga izberete. Borderlands 3 kar kliče po ponovnemu preigravanju in ni dvoma, da boste za svoj denar dobili ogromno raznolike vsebine.

Kalypso dvojčka nista ravno prava naslednika Handsome Jacka, postaneta pa proti koncu bolj zanimiva.

Če je B3 napredoval na področju igralnih karakterjev, se je povsem obratno zgodilo pri štoriji. Vrnejo se skorajda vsi znani karakterji iz prejšnjih delov, katere je veselje videti v novih vlogah. Vendar pa so pisci nekako pozabili na nekakšno evolucijo njihovih osebnosti in te ostanejo nekako površne in so korak zadaj za tistimi iz predhodnika. Slednjega je na štorijalnemu delu najbolj naprej vlekel odlični antagonist Handsome Jack, ki ga v trojki seveda ni. Njegovo vlogo sta zavzela dvojčka Calypso, ki pa sta mi povsem tečna in nezanimiva. Seveda je njuna tečnost namerna, saj so scenaristi želeli, da ju zasovražimo. A za razliko od Handsome Jacka ne vsebujeta nobene karizme in sta tako povsem odbijajoča. Njuna posebna moč je, da lahko kradeta moči Sirenam in zaradi tega ju obkroža aura nadutosti, poleg tega pa vse svoje nastope prenašata v živo vsem svojim gledalcem. To je pač namig na streaming kulturo, ki preveva celotno današnjo igričarsko industrijo in zadeva bi pri meni morala izzvati salve smeha, a prej sem njune sekvence gledal s nakremženim obrazom.

To je navsezadnje povezano s humorjem. Borderlands 3 se v temu pogledu ne razlikuje od predhodnikov, saj želi v sebe zapakirati čim več “memov” in smešnih situacij, med katerimi najdemo tudi reference na pop kulturo. Gre za specifičen humor in igra se ne jemlje resno, to pa bi moralo biti jasno vsakemu, ki je preigral že kakšen prejšnji del. Če vam tak straniščni humor ni dogajal prej, vam tudi tu ne bo in Borderlands 3 ni nenadoma postal drama z odraslo zgodbo. Osebno so me nekatere fore nasmejale, nekatere ne, vse pa je odvisno od vašega tipa humorja. Vsekakor nam takšnih šaljivih iger v današnji industriji manjka, saj so današnje visokoprofilne AAA igre mnogokrat čisto preveč resne.

Stranske misije so napredovale celo do te mere, da nas včasih čakajo odločitve z različnimi razpleti.

K sreči so razvijalci poskrbeli za zanimive objektive v glavni štoriji, napredovale pa so tudi stranske misije. Te za razliko od prej vsebujejo precej manj “grinda”, kjer bi v MMO-jevski maniri nabiral 20 prašičjih repkov in 30 kristalov. Naloge so raznolike, zanimive in so sestavljene iz večih stopenj. Če boste denimo dobili nalogo ubiti nekega zlobca, skoraj nikoli to še ni konec misije. Vmes se znajo zgoditi preobrati in dodatni koraki, ki pa niso odveč in zato stranski kvesti niso samo nekaj, kar želiš čim prej opraviti za nabiranje izkušenjskih točk, ampak te dejansko zanimiva razplet objektiva.

  Ashes of Creation: Apocalypse z novo mapo in uporabniškim vmesnikom

Glavnino Borderlands 3 seveda sestavlja streljanje nasprotnikov, ki so skozi celotno pustolovščino raznoliki in zahtevajo prilagajanje taktike. Ta se razlikuje od karakterja do karakterja, vendar je je pri vseh glavno, da v grdavže iztresete čimveč svinčenega dežja. Pri temu vsekakor pomagajo raznolika orožja, s katerimi je rokovanje pravo veselje.

Šefi so tokrat prava mora. Killavolt mi je ob vsem umiranju skorajda povsem izpraznil bančni račun.

Tako kot prej se delijo glede na redkost, kjer so najbolj običajna bele, malce bolj posebna zelene, odlična vijoličaste, najbolj redka in unikatna pa oranžne barve. Naenkrat lahko nosimo 4 različna orožja in priporočljivo je, da se med sabo razlikujejo. Izkušen igralec bo imel v malhi eno pištolo, eno brzostrelko, snajperico ter morda bazuko za tiste najbolj trde orehe. Nekatera orožja bljuvajo škodo, ki je obarvana z različnimi elementi. Električne pokalice hitreje stalijo ščite, korozivna oklepe, ogenj pa je odličen za kurjenje mesa. Miksanje teh je zahtevano, saj nasprotniki zahtevajo različne pristope, še bolj pa prilagajanje zahtevajo šefi. Zanašanje na samo eno sejalo smrti je trapasto, saj se velikokrat znajdete brez streliva in preklop na podporno orožje je nuja. Šefetine so tokrat precej težje od prejšnjih delov in nekateri so že praktično nepošteni in skoraj zahtevajo prisotnost še enega igralca.

Borderlands 3 omogoča spletno povezovanje in sodelovalno opravljanje kampanje, prisoten pa je tudi lokalni način, kjer na razdeljenem zaslonu naenkrat igrata dva igralca. Škoda samo, da je ekran razdeljen v horizontalo namesto v vertikalo oz. da igra ne ponudi opcije nastavljanja razdelitve zaslona.

Legendarna orožja so tista glavna nagrada, ki vas bo vseskozi v igri vlekla naprej.

Okolica je tokrat bolj raznolika kot prej, saj se lahko s svojo vesoljsko ladjico podate na različne planete, vsak od njih pa ponudi svoj ekosistem. Tako se ne boste mudili samo na puščavniški Pandori, ampak boste skočili tudi v džungelski Eden-6 ter v mestno Prometheo. Manj je prehajanja mape z nalagalnimi točkami, kar je precej najedalo v predhodnikih, boste pa zato večkrat obiskali svojo ladjico, ki tokrat služi kot vaše domače oporišče oz. Sanctuary.

Ob dokončanju vas čaka “End Game”, kjer se lahko podate v lov za boljšimi orožji in izpopolnjevanje vaše orožarne. Za to poskrbi Mayhem način, ki prilagodi težavnost nasprotnikov, ti pa v zameno za to puščajo boljše zaklade. Na voljo so tri Mayhem stopnje in ko vam na eni točki Mayhem postane prelahek, skočite na naslednjo stopnjo in tako dalje, dokler ne dosežete zadnje.

Eden-6 je moja osebno najljubša nova lokacija.

Borderlands 3 vsebuje kar nekaj manjših izboljšav, ki so dobrodošle inovacije in izkušnjo popeljejo stopničko višje. Teleportiramo se lahko kadarkoli in kjerkoli na določene točke na mapi. Žal te niso ravno posejane dovolj pogosto, tako da vas kljub temu čaka nekaj zamudnega tekanja. Kupovanje municije iz avtomatov je sedaj lažje, saj nakup lahko sedaj nakupimo samo s stiskom enega gumba, namesto da bi se mudili po počasi odzivnih menijih. Zemljevidi so sedaj v 3D obliki, kar olajša navigacijo do točk, katere se včasih nahajajo pod zemljo ali pa na višjih pozicijah.

Poganjanje igre na nekih 4K resolucijah lahko kar pozabite.

Na tej točki lahko preidemo na minuse in to so tehnične težave, ki prevevajo vsak vidik izkušnje. Navkljub temu, da grafična podoba ni ravno solzeča in je mestoma precej zastarela, Borderlands 3 nikakor ne more držati spodobnega števila na sekundo. Če igrate na konzolah Xbox One X ali pa PlayStation 4, boste na začetku dobili opcijo prilagajanja grafične podobe. Za božjo voljo, izberite tisto, ki ponuja slabšo grafiko in bolj tekoče fps-je! Igra je nenormalno zahtevna in tudi na slabši grafični paleti na konzolah komajda drži 30 sličic na sekundo in velikokrat pade pod to mejo. Še huje je, če izberete drugo opcijo, saj takrat zadeva postane praktično neigralna. Tudi PC-ji se niso izognili strojnim težavam in zavedajte se, da boste tudi na močnejših mlinčkih morali spustiti kakšno grafično opcijo na stopnjo nižje, saj vas drugače čakajo diapozitivi.

Igra morda ni med najlepšimi a je definitivni napredek napram predhodnikoma.

Prisotnih je tudi nekaj hroščev, kjer vas včasih ob udarcu igra pošlje v stratosfero, omenil pa sem že počasi odzivne menije, ki so za navigacijo prava mora.

Borderlands 3 ima svoje minuse, a ne morem mimo dejstva, da je špil odličen v temu, kar želi narediti. In to je radostna destrukcija in ogromno streljanja zanimivih nasprotnikov s privlačnimi orožji. Špil vleče in velikokrat sem se zalotil, da sem si rekel “samo še tale misija”, medtem ko je urin kazalec zavil globoko v jutranje ure. Tehničnim težavam navkljub se gre za priporočljiv izdelek, ki bo s popravki in DLC-ji (v teh je Gearbox pravi mojster) postal samo še boljši.

Moram priznati, da je Borderlands 3 ena lažjih iger, ki zahtevajo oceno. Razmišljanja tu ni preveč in opis bi lahko na kratko strnil v stavek: “Če vam je bil všeč Borderlands 2, potem vam bo tudi Borderlands 3”.

Gre za evolucijo franšize, kjer možgane malce izklopimo in se predamo radostni destrukciji vsega, kar se nam postavi na pot. Razvijalec Gearbox je formulo, katero je spočel leta 2009, skozi desetletni razvoj dodelal do potankosti. Borderlands 3 tako prinaša evolucijo in ne revolucije, kar je za igralce, ki vedo kaj pričakovati, povsem dovolj.

Ne bo pa to zadostilo kriterijem vsakega igralca in B3 na svoji poti naredi par spodrsljajev, ki jo znajo zameriti tudi veteranskim igralcem.

  FIFA 20 se kopa v negativnih ocenah, a še vedno uživa odlično prodajo

Razvojna ekipa: Gearbox
Založnik: 2K
Platforme: PS4, XOne, PC
NakupEIGRE.si
Cena: 56.44€

Žanr: Prvoosebna RPG streljačina


VIDEO OPIS


Sam se smatram za precej izkušenega poznavalca Borderlands franšize. Preigral sem prva dva dela in se na moč zabaval. Nadaljevanje mi je od prvih igralnih posnetkov obljubljal več istega in to je povsem v redu – če se le zgodi nekakšna evolucija, zaradi česar bi si nadaljevanje zaslužilo svojo oznako 3.

Če ste kdaj igrali kakšen pretekli del, potem se boste v trojko usedli kot v udoben naslonjač, ki že nosi odtisi vaše zadnjice. Gearbox pri začetku igre ni preveč inoviral in tako kot ponavadi si lahko na najprej izberete karakter, s katerim se boste podali skozi celotno, okoli 30-urno avanturo.

Naša četica herojev je raznolika in na začetku se boste kar težko odločili za svojega izvoljenca.

Priznati moram, da so tokrat karakterji še bolj raznoliki kot kadarkoli prej. Na izbiro se nam ponudi FL4K, ki je robotski lovec na trezorje, spremljajo pa ga tudi živalski kompanjoni. Zane je Irec, ki se zanaša na hitro premikanje, podpira pa ga leteči robotek, kateri izstreljuje rakete, njegova posebna moč pa je, da ustvari kopijo samega sebe. Tu je še Amara, katera se bavi s čarovnijo in svoje nasprotnike premetava na vse strani z uroki, ki lahko naenkrat onesposobijo večje količino nasprotnikov. Za konec je tu še Moze, ki na pomoč lahko prikliče ogromno robotsko kreaturo, katera lahko zlahka podeli ogromno škode v kratkemu času, medtem ko je zavita v oklep.

Vault Hunterji so dovolj raznoliki in ponujajo različne pristope pri igranju, tako da se bo vaša izkušnja povsem razlikovala, glede na to, koga izberete. Borderlands 3 kar kliče po ponovnemu preigravanju in ni dvoma, da boste za svoj denar dobili ogromno raznolike vsebine.

Kalypso dvojčka nista ravno prava naslednika Handsome Jacka, postaneta pa proti koncu bolj zanimiva.

Če je B3 napredoval na področju igralnih karakterjev, se je povsem obratno zgodilo pri štoriji. Vrnejo se skorajda vsi znani karakterji iz prejšnjih delov, katere je veselje videti v novih vlogah. Vendar pa so pisci nekako pozabili na nekakšno evolucijo njihovih osebnosti in te ostanejo nekako površne in so korak zadaj za tistimi iz predhodnika. Slednjega je na štorijalnemu delu najbolj naprej vlekel odlični antagonist Handsome Jack, ki ga v trojki seveda ni. Njegovo vlogo sta zavzela dvojčka Calypso, ki pa sta mi povsem tečna in nezanimiva. Seveda je njuna tečnost namerna, saj so scenaristi želeli, da ju zasovražimo. A za razliko od Handsome Jacka ne vsebujeta nobene karizme in sta tako povsem odbijajoča. Njuna posebna moč je, da lahko kradeta moči Sirenam in zaradi tega ju obkroža aura nadutosti, poleg tega pa vse svoje nastope prenašata v živo vsem svojim gledalcem. To je pač namig na streaming kulturo, ki preveva celotno današnjo igričarsko industrijo in zadeva bi pri meni morala izzvati salve smeha, a prej sem njune sekvence gledal s nakremženim obrazom.

To je navsezadnje povezano s humorjem. Borderlands 3 se v temu pogledu ne razlikuje od predhodnikov, saj želi v sebe zapakirati čim več “memov” in smešnih situacij, med katerimi najdemo tudi reference na pop kulturo. Gre za specifičen humor in igra se ne jemlje resno, to pa bi moralo biti jasno vsakemu, ki je preigral že kakšen prejšnji del. Če vam tak straniščni humor ni dogajal prej, vam tudi tu ne bo in Borderlands 3 ni nenadoma postal drama z odraslo zgodbo. Osebno so me nekatere fore nasmejale, nekatere ne, vse pa je odvisno od vašega tipa humorja. Vsekakor nam takšnih šaljivih iger v današnji industriji manjka, saj so današnje visokoprofilne AAA igre mnogokrat čisto preveč resne.

Stranske misije so napredovale celo do te mere, da nas včasih čakajo odločitve z različnimi razpleti.

K sreči so razvijalci poskrbeli za zanimive objektive v glavni štoriji, napredovale pa so tudi stranske misije. Te za razliko od prej vsebujejo precej manj “grinda”, kjer bi v MMO-jevski maniri nabiral 20 prašičjih repkov in 30 kristalov. Naloge so raznolike, zanimive in so sestavljene iz večih stopenj. Če boste denimo dobili nalogo ubiti nekega zlobca, skoraj nikoli to še ni konec misije. Vmes se znajo zgoditi preobrati in dodatni koraki, ki pa niso odveč in zato stranski kvesti niso samo nekaj, kar želiš čim prej opraviti za nabiranje izkušenjskih točk, ampak te dejansko zanimiva razplet objektiva.

  Profesionalni igralec blitzchung odstranjen iz Hearthstone Grandmasters turnirja, zaradi svoje izjave "osvobodite Hong Kong"

Glavnino Borderlands 3 seveda sestavlja streljanje nasprotnikov, ki so skozi celotno pustolovščino raznoliki in zahtevajo prilagajanje taktike. Ta se razlikuje od karakterja do karakterja, vendar je je pri vseh glavno, da v grdavže iztresete čimveč svinčenega dežja. Pri temu vsekakor pomagajo raznolika orožja, s katerimi je rokovanje pravo veselje.

Šefi so tokrat prava mora. Killavolt mi je ob vsem umiranju skorajda povsem izpraznil bančni račun.

Tako kot prej se delijo glede na redkost, kjer so najbolj običajna bele, malce bolj posebna zelene, odlična vijoličaste, najbolj redka in unikatna pa oranžne barve. Naenkrat lahko nosimo 4 različna orožja in priporočljivo je, da se med sabo razlikujejo. Izkušen igralec bo imel v malhi eno pištolo, eno brzostrelko, snajperico ter morda bazuko za tiste najbolj trde orehe. Nekatera orožja bljuvajo škodo, ki je obarvana z različnimi elementi. Električne pokalice hitreje stalijo ščite, korozivna oklepe, ogenj pa je odličen za kurjenje mesa. Miksanje teh je zahtevano, saj nasprotniki zahtevajo različne pristope, še bolj pa prilagajanje zahtevajo šefi. Zanašanje na samo eno sejalo smrti je trapasto, saj se velikokrat znajdete brez streliva in preklop na podporno orožje je nuja. Šefetine so tokrat precej težje od prejšnjih delov in nekateri so že praktično nepošteni in skoraj zahtevajo prisotnost še enega igralca.

Borderlands 3 omogoča spletno povezovanje in sodelovalno opravljanje kampanje, prisoten pa je tudi lokalni način, kjer na razdeljenem zaslonu naenkrat igrata dva igralca. Škoda samo, da je ekran razdeljen v horizontalo namesto v vertikalo oz. da igra ne ponudi opcije nastavljanja razdelitve zaslona.

Legendarna orožja so tista glavna nagrada, ki vas bo vseskozi v igri vlekla naprej.

Okolica je tokrat bolj raznolika kot prej, saj se lahko s svojo vesoljsko ladjico podate na različne planete, vsak od njih pa ponudi svoj ekosistem. Tako se ne boste mudili samo na puščavniški Pandori, ampak boste skočili tudi v džungelski Eden-6 ter v mestno Prometheo. Manj je prehajanja mape z nalagalnimi točkami, kar je precej najedalo v predhodnikih, boste pa zato večkrat obiskali svojo ladjico, ki tokrat služi kot vaše domače oporišče oz. Sanctuary.

Ob dokončanju vas čaka “End Game”, kjer se lahko podate v lov za boljšimi orožji in izpopolnjevanje vaše orožarne. Za to poskrbi Mayhem način, ki prilagodi težavnost nasprotnikov, ti pa v zameno za to puščajo boljše zaklade. Na voljo so tri Mayhem stopnje in ko vam na eni točki Mayhem postane prelahek, skočite na naslednjo stopnjo in tako dalje, dokler ne dosežete zadnje.

Eden-6 je moja osebno najljubša nova lokacija.

Borderlands 3 vsebuje kar nekaj manjših izboljšav, ki so dobrodošle inovacije in izkušnjo popeljejo stopničko višje. Teleportiramo se lahko kadarkoli in kjerkoli na določene točke na mapi. Žal te niso ravno posejane dovolj pogosto, tako da vas kljub temu čaka nekaj zamudnega tekanja. Kupovanje municije iz avtomatov je sedaj lažje, saj nakup lahko sedaj nakupimo samo s stiskom enega gumba, namesto da bi se mudili po počasi odzivnih menijih. Zemljevidi so sedaj v 3D obliki, kar olajša navigacijo do točk, katere se včasih nahajajo pod zemljo ali pa na višjih pozicijah.

Poganjanje igre na nekih 4K resolucijah lahko kar pozabite.

Na tej točki lahko preidemo na minuse in to so tehnične težave, ki prevevajo vsak vidik izkušnje. Navkljub temu, da grafična podoba ni ravno solzeča in je mestoma precej zastarela, Borderlands 3 nikakor ne more držati spodobnega števila na sekundo. Če igrate na konzolah Xbox One X ali pa PlayStation 4, boste na začetku dobili opcijo prilagajanja grafične podobe. Za božjo voljo, izberite tisto, ki ponuja slabšo grafiko in bolj tekoče fps-je! Igra je nenormalno zahtevna in tudi na slabši grafični paleti na konzolah komajda drži 30 sličic na sekundo in velikokrat pade pod to mejo. Še huje je, če izberete drugo opcijo, saj takrat zadeva postane praktično neigralna. Tudi PC-ji se niso izognili strojnim težavam in zavedajte se, da boste tudi na močnejših mlinčkih morali spustiti kakšno grafično opcijo na stopnjo nižje, saj vas drugače čakajo diapozitivi.

Igra morda ni med najlepšimi a je definitivni napredek napram predhodnikoma.

Prisotnih je tudi nekaj hroščev, kjer vas včasih ob udarcu igra pošlje v stratosfero, omenil pa sem že počasi odzivne menije, ki so za navigacijo prava mora.

Borderlands 3 ima svoje minuse, a ne morem mimo dejstva, da je špil odličen v temu, kar želi narediti. In to je radostna destrukcija in ogromno streljanja zanimivih nasprotnikov s privlačnimi orožji. Špil vleče in velikokrat sem se zalotil, da sem si rekel “samo še tale misija”, medtem ko je urin kazalec zavil globoko v jutranje ure. Tehničnim težavam navkljub se gre za priporočljiv izdelek, ki bo s popravki in DLC-ji (v teh je Gearbox pravi mojster) postal samo še boljši.

Navkljub tehničnim težavam ne moremo mimo zabavnosti Borderlands 3. Veterani že veste kaj pričakovati, novinci pa se boste zlahka vklopili v novo avanturo. Če je le mogoče, zaenkrat igro poženite na močnem PC-ju namesto na konzoli.
BoriSehttps://hop.si
Mojster RPG žanra, tuje pa mi niso niti grozljivščine. Z žalostjo v srcu objokuje svoji dve najljubši seriji, Gothic in Dead Space, ki sta žalosten konec storili. Kontaktirate me lahko na: [email protected]

Popularne novice

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime

HEY POČAKAJ MALO!

Ali veš, da včasih zamudiš top novice? Ne sekiraj se imamo rešitev! Naroči se in prejmi top novice kar na email!
Klikni na spodnjo povezavo in odprlo se bo okno kjer se lahko naročiš.