U – Vodnjak
V letnem času, ko narava odvrže svojo letno preobleko, ponavadi na plan privekajo takšni in drugačni igričarski naslovi. Predvsem v sferi »trojnih ajev« se scena ni kaj dosti spremenila. S parimi odstopanji, ki so po poraznih zmazkih iz preteklih let naposled le postregli z nečim, kar lahko ponudiš gostu brez, da bi te bilo sram, so na drugi strani vsem dobri znanci ostali vkleščeni v propagandi zoper vsemu, kar ne spoštuje črtaste zastave in belih zvezdic na modrem nebu.
S svojo igrivostjo se lahko še tako približaš »bojiščnikom«, a sporočilo, ki je bilo jasno predano s strani igričarske skupnosti širom sveta, ti sporoča, da politike ne gre mešati v sfere virtualnosti. Tu ti ne mora pomagati niti sam brkati starček, ki se leto za letom vrne za vsako ceno.
Razvojna ekipa: Infinity Ward
Založnik: Activision
Platforme: PC, PS4, XOne
Domača stran: LINK
Datum izida: 25.10.2019
Cena: 69.99 €
Žanr: Prvoosebna streljanka
Moderno Vojskovanje
Od izida originalnega Modern Warfare je minilo že dobrih 12 let. In v tem času se je svet kar dodobra spremenil. Moraš biti presneto dober optimist, da lahko rečeš, da gre na bolje. Kot, da bi imeli razvijalci takrat v roki »kuglo prihodnosti« so kar v originalnem naslovu dobro napovedali vse grozote, ki so se v preteklem desetletju zgodile na bližnjem vzhodu, le te pa je terorizem sejal tudi po bolj znanih evropskih prestolnicah. A pustimo politiko in interese pokvarjenih starcev ob strani, osredotočimo se raje na svež produkt iz pod rokava Infinity Warda.
Razcepljeni igrači
Novi Modern Warfare je med oboževalci franšize dvignil kar veliko prahu. Mnenja o igri so deljena. Na eni strani so ljubitelji »kraljevih bitk«, ki so se naslajali ob izidu predhodnika tu ostali praznih rok. Na drugi strani pa oboževalci »old school« streljaške arkadščine mahajo z zastavami kot triumf zmage in ponovne vrnitve, približno šest ur trajajoče zgodbe, ter vsem dobro prepoznavnih opcij v večigralskem načinu. Tu ni več bojazni o dvojnem ali trojnem odskoku in saltu nazaj, ter futurističnem »slajdanju« po robovih zgradb, kjer vse skupaj bolj spominja na originalne naslove Tony Howka kot pa Call of Duty. Igra nas tokrat priklešči na realna tla. Igramo v vlogi ljudi, ki poosebljajo sedanjost. Ne prihodnost ali preteklost ampak kruti svet realnosti ter boj proti terorizmu in ker »burgerloverji« zasanjano verjamejo, da so edini, ki delajo dobro na svetu se kampanji primeri, da se spet borimo proti starim zlikovcem franšize, Rusom.
Kampanja
Z parimi sekvencami, kjer svoje strelske egote in mišice kažejo ameriški bratje v orožju, se tokrat štorijski del osredotoča na bližnji vzhod, kjer se v izmišljeni državi sestrsko – bratska naveza Farah in Hadir v stilu hostarjev borita proti okupatorju, torej naj še enkrat več poudarim Rusom. Skozi kampanjo se kaže Farahina ženstvenost ter želja po maščevanju, za grozote, ki so v njenem ranem otroštvu zamenjale igrivost in veselje. Igra nam na nek svoj način želi pokazati da vojna ni le kruta ampak tudi zapleten strateški aparat, ki se kaj kmalu lahko obrne zoper tebe če na mizi nimaš pravih kart. Razen Farah so ostali karakterji jalovi in nezanimivi. In nič drugače ni s samo zgodbo. Tvoja naloga je, pa čeprav se sliši še tako komplicirana, preprečiti teroristom in Rusom nadzor nad kemičnim orožjem saj bi ga lahko le ti uporabili zoper tvoje zaveznike. In tu je še par propagandnih vložkov, kjer se lahko tistim bolj občutljivim obrne želodec. Vsega tega ne mora popraviti niti brkati starček, ki je spet nazaj. »Gameplay« postreže z klasičnimi sprehodi skozi zgradbe in bojišča do podzemnih železnic in gozdov, ki za razliko od originala tokrat niso radioaktivni. Čiščenju zlikavcev, ki vam prekrižajo pot se pridružijo še bonbončki, ki popestrijo samo dogajanje v igri. Eden boljših trenutkov, ki so se mi ob preigravanju vtisnili v spomin je bil C4 pritrjen na daljinsko voden avijonček. Le ta je v stilu kamikaze poletel naravnost v sovragov helikopter.
Več – Igralnost
V večigralnost so se vrnili nekateri že znani modi nekaj pa je bilo sveže dodanega. Poleg klasičnih bojev v moštvenih klavnicah in »najdi in razcotaj« se je vrnil »Headquarters«, vsem objokanim nabijačem rojalnih bitk pa so razvijalci v stilu vzemi ali pusti postregli z sveže novim Ground War načinom. Gre za 32 na 32 če je mapa polna in ponudi delni Battelfieldovski občutek. Mape niso tako prostrane kot tiste v Battlefiledu a še vedno dovolj, da so vanje vrinili tanke, helikopterje ter reaktivce. Mod zna biti kar všečen le pazite se vseh ostrostrelcev, ki prežijo na vašo razgreto betico. Za vse neučakance in željne hitre akcije je tu Gunfight. Mod v katerem se pomerite 2 na 2. Postrežen si z naključnim orožjem in v majhnem prostoru moraš kar se da hitro pospraviti nasprotno dvojico. Igre so hitre in adrenalinske. Predvsem pa tolažilna nagrada za vse tiste, ki se niste še nikoli oziroma bolj poredko uvrstili v »Final Four« kakega Battle Royal. Realistični mod je bolj taktičen in glede na to, da je odstranjen celoten HUD se je potrebno bolj osredotočiti na to kar vidimo pred seboj in zaznavamo v okolici. Mapice z rdečimi pikicami, ki bi označevale vaše sovražnike ni, se pa pojavi takrat ko vi ali kdo od vaših kolegov v zrak spusti UAV dron ali letalo. Modi se z različnimi popravki dodajajo, tako, da smo zgoraj našteli le tiste, ki so v igri prisotni od prvega dne.
V orožarni lahko po svoje nadgrajujete in spreminjate do petdeset orožji. Nadgradnje so enostavne, edini pogoj zanje pa je igranje kopice iger z vašimi omiljenimi pokalicami. Prištej še dodajanja daljnogledov in stabilizatorjev, da bo orožje v roki čimbolj mirno in ne bo poplesovala sem ter tja, si lahko izbirate še med tremi vrstami, za franšizo dobro poznanih, »perkov«. Boš hiter kot blisk ali neviden sovražnikovim radarjem ? No izbira je povsem tvoja priporočam pa ti, da se čim bolj zaščitiš proti raznim minam, kajti teh v igri kar mrgoli. V igro je tokrat prvič dodan tudi »field upgrade«, ki se polni posamič med samo igro. Zagotavlja ti paket municije ali pa se v stilu asssasinov po hodnikih plazi tiho in blizkovito. Slednji je sploh priporočljiv, saj je topotanje po tleh letos res glasno in še napol gluhim babicam omogoča, da predvidijo tvoj prihod v sobo, kjer te pri vratih namesto štrudla pričaka claymore.
Razsodba
Modern Warfare je lepa popestritev te jeseni. Čeprav se spopada s številnimi težavami, kot je recimo neučinkovitost tretje opcije poleg »štrorije« in »multiple« imenovan Co – Op, ki se med drugima dvema počuti, kot rejverček na goveji veselici. Avdio – vizualiteta je solidna. Kar se tiče samega zvoka res nimam pripomb sploh če igro testirate na hišnem kinu, kot to počnem sam, avdio res prednjači pred ostalimi igrami. Moti me le krompirjasta grafika, ki še vedno, kljub temu, da je navita do konca podobna produktom tretjerazrednih indie razvijalcev. Slika ne zgleda nič posebnega, dokaj sprana kvaliteta in to še posebej pride do izraza v večigralskem načinu, kjer je dogajanje hitrejše. Štorijski del je vredu, ni pa kak presežek. Mape so zanimive, le nekateri modi nekoliko dolgočasni. Igrati igro DA, kupiti jo za 60 $, hja kaj pa vem, sam sem mnenja, da je bolje počakati na razprodajo, sicer pa igra iz tedna v teden dobiva nove popravke tako, da če se boste igranja lotili nekoliko kasneje ne boste prav ničesar zamudili.
(+) Odlična avdio podlaga
(+) Raznolike mape ter brezplačni dodatki
(+) Številčna orožja z možnostjo nadgradnje ter nekateri stari in novi »perki«
(-) Medla neosebna zgodba
(-) Grafika za AAA naslov nič posebnega, v kampanji solidna, v Mpju pa pod nivojem