Moramo se domisliti primernega slovenskega izraza za osovražene “loot boxe”, saj je sklanjanje angleških besed naravnost mučno. Vrednostne skrinje? Škatla zaklada?
Prevod je logičen, saj loot boxi že dolgo strašijo po igričarskih njivah in se jih očitno ne bomo še kmalu znebili, saj so za založnike preprosto preveč dobičkonosni. A več ko pridobivajo na svoji veljavnosti, bolj zanimivi postajajo oblastem, ki v njih vidijo preprosto neregulirano hazardiranje, katero nima starostne meje.
S tem se strinja tudi Claire Murdoch, ki stoji na čelu angleške zdravstvene službe. Pred kratkim je izdala zanimivo poročilo, v kateremu je označila vrednostne skrinjice kot način, preko katerega otroke porinemo proti odvisnosti od hazardiranja.
Pozvala je k prepovedi takšnih iger, ki igralcem prodajajo vsebino, za katero morajo kockati in da bi morali biti takšni “loot boxi” regulirani iz strani države. Med drugim bi morala vrednostna skrinja ponuditi vsaj vpogled v svojo vsebino ter prikazati odstotke možnosti, da igralec želeni predmet res prejme.
V poročilu sta izpostavljena tudi dva ekstremna primerja, kjer je eden 16-letnik za neko košarkaško igro (sumimo da gre za serijo NBA 2K, katera je naravnost prepojena z mikrotransakcijami) zapravil 2.000 funtov in 15-letnika, ki je za neko streljačino zapravil jurja.
Angleška komisija za hazardiranje zaenkrat ne pregleduje loot boxov, saj pravijo, da vsebino teh skrinjic ni mogoče prodajati naprej, a to je očitna luknja v zakonu, saj lahko na tretjih straneh ali eBayu zlahka prodaš takšne račune naprej.
Septembra je angleški komite za kulturo in šport trenutne zakone hazardiranje označil za nedostojne trenutni digitalni resničnosti in da je na mestu posodobitev. Ali se bo angleška vlada odločila za bolj odločen korak naprej bomo še videli, a večji igralci tipa Activision, Take2 in EA bodo takšni potezi gotovo močno nasprotovali.
