The Universim je prikupna božanstvena strategija, ki se je na obronkih mojega radarja znašla že pred davnimi časi. Če smo natančni, se je to zgodilo v 2016, ko sem od razvijalcev Crytivo dobil Steam kodo za kritje zgodnje alfa različice tega projekta. Koncept se mi je zdel izredno zanimiv, ampak takratna izvedba… nedovršena, blago rečeno. Zaradi pomanjkanja vsebine sem tako kritje zamaknil za dober mesec in… Ježešna!? Je že toliko na koledarju? Človek se za trenutek zlekne in se že znajde v drugi polovici leta 2020, pa še vedno nimam ničesar za pokazati. Je že skrajni čas, da nekaj ukrenem glede tega, se ne strinjaš?
V analih zgodovine je čas izlegel posebno strateško zvrst. Se spomniš iger Populous in Black & White? Da, obe sta pripadali isti konceptualni zasnovi, kjer udejstvuješ religiozno ali nereligiozno božanstvo, ki mu je zadana skrb za razvoj in rast civilizacije majhnih podanikov preko posrednih metod. Tudi The Universim se ne igra ničkaj drugače. Svet oziroma Mati Zemlja je ravnokar pričel opravičevati svoj obstoj z nastankom tako imenovanih Ocvirkov. Tvoja naloga je, da poskrbiš za njihov razvoj. Ne, ne bomo se igrali kuharja, Ocvirki so pravzaprav ljubki majhni nesamostojni človečnjaki, ki jih imamo priložnost spremljati med evolucijo od kamene dobe pa vse do post-atomskega medzvezdnega potovanja. No, takšni so vsaj načrti, saj gre po “zgolj” štirih letih razvoja še vedno za beta različico in kljub rednim paketkom vsebine nekatere izmed Kickstarterskih obljub še vedno niso našle svoje poti v igro. A ta še vedno vsebuje kar dovolj vsebine za pošteno polento.
Razvojna ekipa: Crytivo
Založnik: Crytivo
Platforme: PC
Steam: Link
Datum izida: 28.8.2018 (EA)
Cena: 27.99€
Zvrst: Menedžmentska strategija
Stvarnik ali uničevalec?
The Universim deluje na principu avtomatiziranega igranja z možnostjo nekaterih neposrednih igralčevih interakcij z okoljem in njegovim prebivalstvom. Ocvirki so precej neumna bitja s prebliski genialnosti, redkejšimi od možganskih celic v morski kumari. Deloma so sami zmožni poskrbeti za svoje osnovne potrebe. Brez tvojih navodil gradijo hiške in se reproducirajo, medtem, ko je preostala skrb, kot je varnost in infrastruktura prepuščena tebi kot Stvarniku, skupaj z manipulacijo življenjskih pogojev planeta.
Tu dobiš na voljo dva načina vodenja. Lahko uporabljaš sile uničenja, kot so meteorji, viharji in strele ter preko ustrahovanja vzbujaš vero v podanikih. Ali pa varovance ljubeče vzgajaš z daritvijo lahkotnega dežja, rodovitnostjo in skrbjo za naravno ravnovesje. Glede na tvoja dejanja te bodo prebivalci planeta vzljubili ali zasovražili. Pa ti more biti mar, kaj si mislijo o tebi? No… morda bi te moralo, pravzaprav.
Vidiš, biti Stvarnik ni tako enostavno. Resda pride s statusom božanstva kopica zanimivih moči, ampak istočasno je zmožnost njihove uporabe odvisna od sledilcev, ki pridno vzdržujejo tempelj in ti darujejo energijo. Ampak tu se pojavita dva problema. Ocvirki niso zgolj neumna, temveč tudi ekstremno lena bitja. Vsake toliko časa jim moraš dvigniti duha z motivacijsko močjo brce v zadnjico. Sicer se občasno rodijo s posebnimi predispozicijami in če so te pozitivne, ti toplo predlagam, da jih ne pahneš kar tako na žrtveni oltar.
Ampak tu se komaj začne. Nenehno so lačni. Skoraj nikoli niso zmožni zbrati dovolj hrane za lastno preživetje, kaj šele za preživetje lastnega pomladka. Dokler jih ne prepričaš v poljedelstvo ali ribarjenje, so prepuščeni nabiralništvu ironično poimenovanega okoliškega sadja, kot je recimo Krvava driska. Ko že govorimo o driski, pijejo kot ribe. Voda je vir življenja v igri in to dobesedno. Večina stavb ne more normalno funkcionirati, če se vodna kolesa pridno ne vrtijo. Tudi Ocvirek lahko umre od žeje ali, še huje, zastrupitve, v kolikor se slaboumno odloči, da bo potopil glavo v jezero namesto v lep vodnjak, ki si ga zgradil le 10 metrov stran. Kot že rečeno, Ocvirki so leni. In še pomembneje, so tupi kot kamen.
Da sploh ne začnem pridigati o naravnih tegobah. The Universim vsebuje letne čase, vsak od katerih lahko prinese svoje preizkušnje in stiske. V zimskem času recimo volkovi razvijejo posebno hrepenenje po mesu in maščobi tvojih Ocvirkov in njihov življenjski namen postane, da požrejo vse do zadnjega. Svojo obrambo pred njimi lahko urediš z gradnjo obrambnih stolpov in garnizonov. Vendar mi verjemi, da je veliko bolj zabavno pavziranje igre in zloraba stvarniških sposobnosti za telepatski sadizem z zadovoljujočim metom vsakega izmed njih v širni ocean. Ne danes, volkovi. Danes meso ni na jedilniku.
Ocvirkus Teslus
Ampak preživetje je zgolj ena izmed osrednjih točk. Z rastjo populacije razvijaš nove tehnologije in napreduješ skozi obdobja, pričenši v kameni dobi. Razvoj je vezan na čas in ga lahko pohitriš zgolj s pohitritvijo tempa igre (kar pripravi se, saj boš to počel kar pogosto) ali določene manjše dejavnike, kot je vpliv na volitve za izbor znanstveno usmerjenega Ocvirka. Sumim, da Ameriškim demokratom sistem ni najbolj pri srcu, Rusija, Trump, pa te finte.
Ocvirki morajo torej čimbolj zagreto častiti tvoj obstoj, saj je to nenazadnje tudi njihov namen (nekdo je jemal precejšen navdih po grški mitologiji). Hitro po začetku igranja zgradijo tempelj v tvojo slavo in z interakcijami lahko spremeniš vizualno tematiko templja na svetlobo ali temo. Vsaka prinaša svoje nagrade in posledice, a žal moram tu omeniti, da je bilo pri testiranju te hipoteze poškodovanih kar nekaj Ocvirkov.
Sistem prejšnjega naključnega odkrivanja tehnologij je zamenjalo dokaj dolgočasno, a funkcionalno tehnološko drevo. Z odkrivanjem tehnologij dobiš dostop do novih stavb in osnovnih dobrin. A vse to s sabo prinese tudi druge težave. Kmalu moraš pričeti paziti na stopnjo zadovoljstva populacije in kaznovati neposlušnost, saj nenazadnje nočeš postati vodja tolpe kriminalcev. Kasneje pa je potrebno v obzir vzeti tudi ekološki vpliv na okolje in Ocvirkom naložiti obvezno reciklažo. Ali pa se požvižgati na to in na drugi strani planeta posaditi ogromen deževni gozd, kakor komu.
Na poti tvoja dejanja komentira tudi fantastični Pripovedovalec, ki premore kar nekaj zavidljivo briljantnih in ciničnih pripomb. Kudos njemu in pisni ekipi. Majhne podrobnosti v dialogu igro popeljejo na naslednjo stopnjo in prikažejo, da je bilo v razvoj vložene veliko ljubezni. Hitro ti postane jasno, da so bili razvijalci strastni do projekta, kar pričajo tudi obširne posodobitve vsake toliko časa, ki igro oblikujejo glede na pripombe igralne baze.
Sčasoma boš preko preizkušanja in storjenih napak našel svojo nišo in civilizacijo Ocvirkov upravljal po lastnem okusu. Boš to storil z železno pestjo ali nežno roko? Oboje ti prinese vernike in več vernikov = več moči. Več moči = no … še več moči, kaj pa potrebuješ drugega. To je glavna privlačnost The Universim, vse ostalo pa je odvisno od tebe, Stvaritelj. Zato miško v roke, Ocvirke v ponev in dajmo pripraviti nekaj prav posebnega.
Razsodba
(+) Strastnost razvijalcev do projekta je vidna v vsaki podrobnosti
(+) Odlična narativna spremljava
(+) Izpiljen koncept božanskega nadzora lastne civilizacije skozi obdobja
(+) Koncept moralnosti brez nepotrebnega moraliziranja
(+/-) Ponovno igranje zna biti zelo ponavljajoče
(-) Linearno tehnološko drevo ne dopušča svobode in fleksibilnosti, ki bi si jo želel
(-) Včasih se tempo po polžje zavleče
