NBA 2K22 – brezno pohlepa in mikrotransakcij

Tisti, ki spremljate našo stran ali pa specifično moje pisanje veste, da najraje igram RPG igre in občasno pogledam še v kakšno prvoosebno streljačino. Športne igre mi niso pri srcu, a vseeno sem v preteklosti večkrat naredil izjemo za košarko. V svoji Steam knjižnici gostim več 2K košarkaščin, vendar pa je preteklo že kar nekaj vode, odkar sem preizkusil od kakšnega novejših delov.

V te namene sem se spustil preizkusiti najnovejši del 2K22, ki na naslovnici gosti našega Dončića. Da bi bila izkušnja čim boljša, sem si igro naložil na konzolo Xbox Series X, ki drži napredno podobo naslednje generacije in pripravljen sem bil za akcijo.

A moram vam povedati, da me tako že dolgo ni razočarala nobena igra. Ne vem kaj točno se je v zadnjih letih zgodilo znotraj založnika 2K, a njihova najnovejša košarkaška simulacija me je zaradi njene požrešnosti pustila odprtih ust.

Razvojna ekipa: Visual Concepts
Založnik: Microsoft
Platforme: Xbox Series X/S, PC, PlayStation 4, PlayStation 5
Steam: Link
Datum izida: 10. september 2021
Cena: 59,99 €

Zvrst: Košarkaška simulacija

VIDEO RECENZIJA

Jedro igranja 2K košarke se že dolgo vrti okoli ustvarjanja svojega košarkaša in igralni način My Career je skozi leta postal največji razdelek začetnega menija. Da vse ne bo v najlepšem redu mi je bilo znano že takoj na začetku, še preden sem sploh prišel do izbire igranja, saj mi 2K takoj vsili registracijo uporabniškega računa in me povpraša, če bi želel na e-mail prejemati sporočila oglaševalcev.

Ko so te zadeve mimo si končno oblikujem svoj digitalni jaz in bežno se spomnim, da je igra včasih omogočila digitalno slikanje resničnega obraza preko aplikacije in nato si lahko vse svoje mozolje prenesel v igro. Te aplikacije med časom pisanja ni bilo na voljo, saj se je 2K očitno po vseh teh letih končno zmigal v prenovo aplikacije, ki je prej bila praktično nedelujoča.

Šele ko ustvarimo svojega košarkaša se končno lahko prvič pojavimo v igri in napeto sem pričakoval nekaj uvodnih začetnih obračunov na parketu. A žal tega nisem dobil, saj sem naivno mislil, da imam pod prsti košarkaško simulacijo, kjer bi dejansko igral košarko, vendar pa je to samo jalovo upanje, saj je 2K šel v drugo smer.

Namreč serija 2K in način grajenje kariere ni več tista preprosta stvar iz začetkov, ko si v bistvu skakal po menijih, izbiral tekme ter skozi dobre igre nadgrajeval svojega košarkaša. Zdaj imam pred sabo neko bledo kopijo odprtega sveta, ki ga moram prepotovati peš in tako izpolnjevati različne objektive, ki ti želijo pred nos poriniti vse, razen samega igranja košarke.

Mesto The City ima namreč en zelo specifičen namen, ki nima ničesar skupnega s tem, da bi razvijalec igralcu predstavil živo, dihajoče mesto. Vse skupaj je namreč krinka da je lahko založnik pred igralca postavil cel kup reklam, oglasnih panojev, različnih znamk in takšno količino product placementa, da bi bilo vse skupaj že smešno, če ne bi bilo absolutno nagnusno.

Gledanje v reklamne panoje bi bilo eno, a 2K je šel v svoji požrešnosti tako daleč, da je reklamiranje izdelkov vpeljal v sam koncept celotnega igranja. Vse se vrti okoli nabiranja valute VC s katero lahko nato nadgrajujete svojega košarkaša. Včasih smo to valuto nabirali samo skozi igranje košarke in če smo se na tekmah dobro odrezali, potem smo dobili več VC-ja. A vse to se je spremenilo, ko je založnik pogruntal, da so igralci pripravljeni plačati veliko denarja za nakup VC žetonov in to je odprlo vrata pohlepa.

Ti heci so znani iz F2P naslovov, vendar 2K22, ki mimogrede za naslednjogeneracijsko verzijo računa debelih 80 €, gre v svoji pohlepnosti še korak dlje. En tipičen primer se mi je zgodil že na začetku, ko sem ob prijavi v igro dobil obvestilo, da lahko dobim dvojne izkušnje, če si nadenem kakšno kupljeno majico in jo nosim po mestu določeno število minut. Na začetku je treba oblačila kupiti, a bodite brez skrbi, saj si lahko dobite brezplačno majico če le obiščete trgovino State Farm, ki je v resničnem življenju zavarovalniška hiša. Tako si nato oblečeš njihovo majico z logotipom in tekaš okoli kot ena cipa, samo zato, da bi dobil tiste dragocene VC-je.

Takšnih primerov je cel kup. Sredi igre lahko denimo igraš nek kviz in ob pravilnih odgovorih služiš VC-je. Vendar to ni kviz, ampak dobesedno 10 minut dolga reklama, kjer se razvijalec hvali s svojo igro, ti pa moraš kot idiot čakati, da se končno izpiše vprašanje, ki bi ti lahko prislužilo žetone in ne ostane ti drugega kot pa da gledaš v ta katastrofalen posnetek nizke ločljivosti, saj se drugače lahko posloviš od VC-ja. In to je bila samo prva epizoda tega kviza, tako da se pripravite na pranje možganov skozi celo sezono.

Reklame, reklame, reklame. Vsaka stvar od vas nekaj zahteva, pa naj bo opravljanje dnevnih izzivov, ki vam jih zastavlja Adidas ali pa nakup superg, ki jih ponuja Nike. Pokrov mi je odneslo, ko sem želel obiskati zasebno telovadnico samo zato, da bi sam samcat vrgel par košev in treniral met. Seveda sem za kaj takega moral skočiti na skejt – kasneje lahko dobiš tudi kolo, a seveda to ni brezplačno – in se odpeljati do telovadnice z ogromnim Gatorade logotipom. Ko sem končno dal vse to za sabo in sem stopil na igrišče, me je igra opozorila, da potrebujem Xbox Live naročnino. Naj se vam to usede v spomin: da bi sam metal na koš 2K od mene zahteva plačevanje ločene naročnine, ki bi bila v tem primeru povsem odveč.

Veste kaj je najbolj žalostno? Da ko ti igra končno pusti igrati košarko, je sama zabava na parketu solidna. 2K košarka je od vedno znana po svojem realizmu, kjer ima vsak košarkaš podrobno zajete animacije in v piko so zadete tudi vezalke vsakega košarkaša posebej. Igranje je tokrat hitrejše in obramba umetne pameti je naravnost brutalna, tako da boste morali za vsak napad izkoristiti ekipno igro in dobro zaobvladati preigravanje, če se boste želeli prebiti pod koš.

Vendar kaj to pomaga, če je požrešnost založnika okvarila vse druge vidike igranja. Res je, da VC točke lahko nabirate samo preko igranja, vendar pa boste morali v to vložiti ogromno časa in cene so še dražje kot lani. To vam na začetku odreže večigralstvo, saj boste v nalinijskih spopadih našli igralce, ki so odšteli 50 ali pa 100 € v nakup VC-jev in s svojim oslabljenim košarkašem boste samo v napoto in preprosto ne boste mogli konkurirati.

Tale recenzija se morda zdi površna in priznam vam, da sem nad igranjem preprosto obupal že po nekaj urah. Preprosto nisem mogel verjeti, da se pred mojimi očmi odvija takšna požrešnost do denarja in dejansko sem počutim umazano, da sem zadevo sploh namestil na svoj disk. Žalostno je, da se bo igra še vedno prodala v enormnih količinah, o prilivu denarja iz strani mikrotransakcij pa raje sploh nočem razmišljati.

In to je glavna beseda tega opisa: žalostno. Žalostno, da je nekdaj tako zabavna simulacija košarke padla tako nizko. Žalostno je, da vloženi začetni denar za nakup igre založniku ne pomeni praktično nič in od vas skuša scuzati še dodatne zaloge denarja. Najbolj žalostno pa je to, da igralci to izkoriščanje aktivno podpirajo in tako lastnoročno skrbijo za propad nekdaj odlične serije.