Države po celem svetu so začele počasi prepovedovati kriptovalute

Kriptovalute so že od začetka svojega vzpona zelo vroča tema in o njih se razpravlja povsod. Na PC trgu so osovražene predvsem zaradi rudarjev, ki so izmaknili marsikatero grafično kartico in to namesto igranja namenili preračunavanju digitalne kode. To sovraštvo je še vedno prisotno, a zdaj so proti kriptu dvignili glas tudi okoljevarstveniki, ki niso preveč naklonjeni enormnemu srkanju električnega soka, ki ga zase zahteva rudarjenje digitalnega bogastva.

Samo vprašanje časa je bilo, da kripto ne bo več samo stvar prepiranja na internetnih forumih, ampak da se bo zadeve začelo tudi zakonsko obravnavati in sčasoma prepovedovati in prvo potezo na tem področju je naredila Kitajska.

Slednja je lani najprej prepovedala trgovanja z Bitcoini, septembra pa je sledila popolna prepoved kriptovalut. To je na trgu povzročilo veliko zmede, saj je ravno Kitajska posedovala največ kripto farm, te pa so zdaj morale poiskati druge domove. Selitev ni trajala dolgo, a vsi si niso izbrali istega doma. Nekateri so se odpravili srečo iskati v nordijske države, spet drugi so poiskali cenejše alternative in te so našli v Kazahstanu in Iranu.

Ti državi se namreč za elektriko še vedno pretežno zanašajo na kurjenje premoga in mesečne položnice so zato nižje. Revni državi seveda na začetku nista imeli nič proti novim priseljencem, ki so imeli dovolj denarja, da bi tega lahko kuril namesto premoga, a sčasoma sta obe ugotovili, da rudarjenje še kako zahteva svojo ceno.

China’s crackdown on #Bitcoin mining has resulted in the US now having the highest share of hashrate in the world (35.4%), followed by Kazakhstan (18.1%) and Russia (11%).

Updated figures from @CambridgeAltFin‘s Cambridge Bitcoin Electricity Consumption Index (CBECI). https://t.co/51fbgVmCLx

— Cambridge Judge (@CambridgeJBS) October 13, 2021

Največ rudarjev se je preselilo ravno v Kazahstan in raziskava iz strani univerze Cambridge pokazala, da kar 22 % kriptovalut na svetu prihaja ravno iz te države. To pomeni, da je v Kazahstanu po cele dneve obratovalo okoli 90k kripto rudarskih naprav, to pa je zase zahtevalo ogromen električni davek, ki ga uboga država preprosto ni mogla izplačati.

Poraba elektrike je skočila za kar 8 % in večja mesta so začela pestiti izpadi elektrike. Država je tako septembra ukrepala in omogočila kopanje za kriptom samo 50 registriranim kopačem, novembra pa so omejili porabo elektrike za vsakega in samo čaka se še, da bo kripto popolnoma izgnan.

Tudi Iran so začeli pestiti izpadi elektrike, saj naj bi rudarjenje za Bitcoinom porabilo okoli 4 % vse elektrike. To se je zgodilo že maja 2021 in Iran je takrat za štiri mesece popolnoma prepovedal rudarjenje za Bitcoinom. Situacija se je po prepovedi Kitajske zopet ponovila in konec decembra je sledila nova prepoved, ki naj bi trajala vse do nekje marca 2022.

Zanimivo je, da je veliko rudarjev svoj dom našlo tudi na Kosovem in tudi tam za elektriko kurijo premog, ki ga ne morejo pokuriti dovolj, da bi zadostili vsem potrebam kripto rudarjev. Začeli so se izpadi, domovi so ostajali brez elektrike in Kosovo je moral začeti uvažati zemeljski plin iz sosednjih držav. Zdaj Kosovo uvaža kar 40 % vse svoje elektrike, kar gre tudi na račun prebivalcev etične manjšine Srbov, ki živijo na severu. Ti ne priznavajo samostojnosti te male države, zato preprosto ne plačujejo svojih položnic, kar je še bolj spraznilo državni proračun. Malce pred novim letom, 31. decembra, je tako državljanom prekipelo gledati mrzle radiatorje in uzakonjena je bila prepoved proizvodnje kriptovalut skozi celotni teritorij Kosova.

Vendar pa niso samo revne države začele kazati hrbet kriptovalutam, saj se znajo spremembe kmalu zgoditi tudi v Evropi. Kripto je trn v peti predvsem nordijskim državam, kot so Švedska, ki dobiva več kot 50 % elektrike iz naravno obnovljivih virov, a odkar so se k njim preselili kripto rudarji, je poraba skočila za nekaj sto procentov, kar je nekako primerljivo z 200k gospodinjstvi. Švedi pravijo, da gre za 1 samcat Bitcoin toliko energije, kot bi jo porabil električni avto, ki bi se neprekinjeno vozil 1,8 milijona kilometrov.

Švedska je tako predlagala, da vseh 27 članic Evropske unije preprosto prepove rudarjenje za kriptovalutami, saj drugače ne bodo dosegli cilja glede zmanjšanja ogljičnega odtisa, ki so ga članice podpisale v Parizu.

Naked. https://t.co/9iwU6MoBgG

— Nayib Bukele 🇸🇻 (@nayibbukele) January 12, 2022

Očitno se države po svetu pripravljajo izgnati Bitcoin rudarje, a tu je ena izjema. Govorimo o El Salvadroju in njihovemu predsedniku Nayibu Bukeleju, ki je v Bitcoin vložil prihodnost svoje države. 40-letni Nayib se ne obremenjuje preveč s podnebnimi spremembami in je nedavno na Twitterju, kjer ima za profil NFT slikico, da finance cele države upravlja preko svojega telefona in to nag. Nayib je v kripto svetu izredno priljubljen, a vprašanje je, kaj si o njem mislijo državljani. Spletna stran Bloomberg je preračunala njegov nakup, ko je po ceni več kot 51.000 $ kupil 1.391 Bitcoinov. To bi El Salvador stalo okoli 71 milijonov dolarjev, a od takrat je Bitcoin pošteno padel po ceni, tako da bi zdaj bil ta nakup vreden 61 milijonov zelencev, tako da je Nayib zelo hitro izgubil 10 milijonov dolarjev državnega proračuna.

Tudi ZDA si bo situacijo s kriptom malce bolje ogledal. Spletna stran The Block poroča, da bo kongres proti koncu januarja držal večjo obravnavo kriptovalut in njihovega vpliva na okolje, kar zna na koncu pripeljati tudi do določenih omejitev pri rudarjenju ali pa trgovanju z njimi.