Pustolovščine so bile na začetku PC igričarstva eden od najbolj popularnih žanrov, ki pa je s prehodom na 3D igranje izgubil nekaj veljave. Založniki in razvijalci so tako počasi začeli opuščati igranja, kjer smo največkrat gledali v kupček nabranega predmetovja in se praskali po glavah, kako te zadeve plodno uporabiti za reševanje ugank.
Ena zadnjih pustolovskih franšiz, ki skozi leta ni izgubila svojih igralnih prvin, je postala Syberia – čudovita pravljica z glavno junakinjo Kate Walker, ki se je po spletu naključij znašla v vrsti zanimivo zamišljenih svetov. A tudi ta franšiza je izgubila na veljavi s svojim tretjim delom, ki je povsem spremenil igralno formulo, s tem pa se je zameril oboževalcem igre, ki so že tako izstradani kvalitetnih pustolovskih iger.
K sreči pa založnik Microids ni obupal in kljub smrti originalnega kreatorja Benoita Sokala je pred nas pripeljal nov del Syberia: The World Before, ki je odpravil nekatere stare zamere in se lepo poklonil originalnemu ustvarjalcu.
Razvojna ekipa: Microids Studio Paris
Založnik: Microids
Platforme: PC
Nakup: Steam
Datum izida: 18. marec 2022
Cena: 49,99 €
Zvrst: pustolovščina
VIDEO RECENZIJA
Za uživanje v The World Before predznanje prejšnjih iger ni nujno, a je dobrodošlo. Glavno vlogo bo zopet prevzela Kate Walker, ta pa bo med igranjem podala cel kup referenc na prejšnje igre. Osebno sem v igranje stopil kot precejšen novinec, saj sem sicer nekaj igral prva dva dela, a to je bilo tako daleč nazaj, da imam v glavi samo bežne spomine, trojke pa sploh zagnal nisem. Vseeno pa med zgodbo nisem bil zmeden in od predznanja zadostuje zavedanje o tem, da je Kate presneto sposobna punca, ki ji ni nobena uganka ali pa izziv pretežak.
Kate se tokrat znajde sredi sibirskega rudnika, kjer ji je v oporo samo njena cimra Katyusha. Sicer ni čisto jasno, ali sta dekleti ljubimki ali samo res dobri prijateljici, a to niti ni preveč pomembno, saj njun odnos ne traja predolgo, Kate pa nato uspe pobegniti iz zapora v majhno mestece Osthertal.
Za razliko od večine iger je osnovni zaplet nove Syberie nedolžen in s tem tudi presenetljivo osvežujoč. Kate ne grozi nobeno izničenje sveta, saj bi lahko v bistvu po cele dneve posedala v Osterhalu, pila kavico in brala časopise. A ne da ji miru ena slika mladega dekleta, ki je praktično njena najstniška kopija, a Kate se ne spomni, da bi kdaj za njo pozirala. Tako se naša junakinja odpravi v lov za skrivnostjo, na to potovanje pa potegne tudi nas in treba je priznati, da je ravno ta štorija poglavitna nit, ki nas vleče do konca nekje 12-urne avanture.
The World Before se igra podobno kot predhodniki, a Microids je v formulo zapekel nekaj dobrodošlih sprememb. Poglavitna se tiče izmenjavanja nadzorovanih likov, saj boste med igranjem preklapljali med Kate, ki svojo pustolovščino doživlja v začetku drugega tisočletja in novinko Dano Roze – mlado glasbenico, ki je leta 1937 doživljala težke čase, saj se je takrat preko Evrope dvigala nova nevarnost The Brown Shadow, fašistično gibanje, ki je grozilo vsem državam sveta.
Na začetku boste posamično vodili Kate in Dano skozi njune ločene scenarije, kasneje pa boste med likoma lahko preklapljali sami. Tako boste nekatere lokacije lahko videli skozi dvoje oči, kar ni samo zanimivo iz grafičnega vidika, ampak je tudi nujno za reševanje določenih ugank.
Teh je tudi tokrat kar nekaj in na začetku so resnično enostavne, kasneje pa nekaj malega pridobijo na težavnosti. Sicer so zagonetke daleč stran od tistih iz starih pustolovščin, ko si preko celega kupa lokacij pobiral predmete in se nato mučil, kje bi katerega uporabil. Nekaj kombiniranja predmetov sicer tule je, vendar pa te najdete samo nekaj metrov stran. Kljub temu pa boste morali v igranje vložiti nekaj možganskih celic in za svoj trud boste na koncu tudi nagrajeni. Bodite brez skrbi, če se vam kje slučajno kaj zatakne, lahko vedno ob stisku gumba dobite kakšen namig, ki bo olajšal vaše muke.
Čaka vas tudi veliko sprehajanja med lokacijami, ki zopet nosijo tisti unikatni pečat Syberia iger. Tule ciljam na tehnologijo čudovite robotike, ki se nahaja na vsakem kotičku sveta. Naprave poganjajo mehanska srca, tramvaj nadzoruje robotski strojevodja in orkestri so sestavljeni iz mehanskih glasbenikov, ki s svojim zapletenimi mehanizmi delovanja gledalca pustijo odprtih ust. Ravno tule vidimo genialnost Benoitovega izročila, saj ti roboti niso nekaj, kar smo vajeni iz filmov, ampak so videti hkrati tehnološko napredni in obenem zastarani, kot bi za delovanje zahtevali parni pogon. Te tehnologija je nato subtilno vpletena v vsak aspekt igralnega sveta, dokler na koncu sploh nisi več presenečen, da neko starko okoli prevaža robotski voziček s čelado.
Med igranjem boste naleteli tudi na kar nekaj oseb, ki potrebujejo nekaj ogovarjanja in ponujeno vam je tudi izbiranje dialogov. Tule sicer zamerim, da dialogov ni mogoče preskakovati, tako da boste morali vsak pogovor počakati do konca. The World Before je na splošno umirjena igra, za katero si je treba vzeti svoj čas in čeprav s tem ni nič narobe, igra včasih malce pretirava. Ena sekvenca se denimo dogaja v gostilni izpod švicarskih Alp in nekaj pogovorov in solo klavirska točka mi je vzela pol ure, vmes pa sem lahko samo občasno nekaj kliknil in poslušal govoreče. K sreči je glasba in samo glasovno podajanje dovolj kvalitetno, da me ob tem ni začela boleti glava.
Kampanja sama je praktično povsem linearna, kar je ob poplavi vseh iger z odprtimi svetovi vsekakor dobrodošla osvežitev. Med opravljanjem nalog vam sicer igra ponudi tudi opcijske naloge, a te so povsem izbirne in služijo samo temu, da malce bolje spoznate svet, na igranju pa ne pustijo nobenih posledic.
Grafično The World Before ni videti slabo in kot rečeno, mešanje mehanske tehnologije da svetu unikaten izgled. Vendar pa vseeno optimizacija ni popolna in na grafični kartici RTX 3070 bi ta zadeva morala dosegati stabilnih 60 sličic na sekundo, a v večjih scenah pade globoko pod to mejo. Upamo, da razvijalec to stvar odpravi preko posodobitev, saj drugače med igranjem nisem naletel na tehnične zaplete.
Syberia: The World Before je tako lepo nadaljevanje dolgoletne zgodbe, za katero bi si zaželel še kakšnega poglavja. Microids je igralno formulo lepo dopolnil, a celotna zasnova bi potrebovala še nekaj dodelave, da bi ji res lahko prilepil visoko oceno. Za oboževalce pustolovščin bo tole lep zalogaj in samo upamo lahko, da bo ta žanr v prihodnje prejel še kakšno igro – mogoče kakšno, z res bogatim proračunom.
