Mešanje obstoječih zvrsti iger zna biti čudovita stvar. Ni nujno, da bo kombinacija delovala, ampak, ko pa se to zgodi, sledi čarovnija in včasih se rodijo povsem nove stvari. Marvel’s Midnight Suns, nova taktična potezna strategija izpod rok studia, odgovornega za XCOM franšizo, je absurdna mešanica strategije, igranja vlog in narativne avanture.
Ko sem najprej slišal o Marvel’s Midnight Suns, nisem vedel, kaj pričakovati. Od napovednikov do uradnega materiala je vse izgledalo kot nekakšna bleda kopija XCOM-a brez vrlin, ki so tega naredile tako uspešnega. Namesto skrivanja v kritju in riskantnega izmenjavanja strelov se poslužuje uporabljanju kart za izvedbo sposobnosti, vse pa je skrito za včasih mukotrpno količino zgodbe in dialogov, ki skupno z raziskovanjem vzame velik del igralnega časa, kar nekako ne soupada z XCOM formulo. Aja, pa sem omenil mikrotransakcije v enoigralski igri? Skratka, začetni obeti niso bili ravno najbolj obetavni.
Razvojna ekipa: Firaxis Games
Založnik: 2K
Platforme: PC, PS4, PS5, XBox One, Series X/S, Switch
Steam: Povezava
Datum izida: 2. december 2022
Cena: 59,99 €
Zvrst: Potezni RPG, Igranje vlog
Igro nam je prijazno dostavil zastopnik CD Media.
NAPOVEDNIK
Pay 2 Win brez Pay
Po hitrem pogledu bi ti bilo oproščeno, če bi mislil, da gre za zastonjsko večigralsko igro s poudarkom na mikrotransakcijah. Sploh glede na to, koliko valut je v igri. Na desetine zbirateljskih virov, kot so esense za sposobnosti, t.i. “loot box-i” s kartami sposobnosti, razne oblike denarja za goro različnih stvari, “skini” in obleke za oblico raznovrstnih superherojev, ključi, ki odklepajo škatle različnih kakovosti s plenom, posejane po štabu in njegovi okolici. Skratka, ozadje izgleda kot popolno za molzenje denarnic. A kot se izkaže ni vse zlato, kar se sveti.
Morda je bil to načrt na neki točki razvojne zgodovine in vse te valute in zbirateljski predmeti so ostanki tega. Mogoče. Vendar ne. Za plehkim površjem se skriva igra, ki sicer mikrotransakcije ima, ampak uporabljajo se le, če hočeš kakšen ekstra hud izgled za katerega od superjunakov. Vse ostalo se pridobi ekskluzivno preko igranja.
Kmalu po narativno bogatem začetku te igra spozna z raznovrstnimi osrednjimi sistemi. Pravzaprav tudi po dobrih 5 urah igranja še vedno pridno predstavlja nove in nove sisteme. Končni rezultat je čudna kombinacija in definitivno ne to, kar sem pričakoval. Povsod kritiki lajnajo o podobnosti z XCOM franšizo ampak sam sem opazil le bežne podobnosti. Sam akcijski del je bolj kot to podoben temu v Slay the Spire. Zdi se spretno zasnovano, da se igralec počuti pametnega med igranjem raznih kombinacij kart, vendar na prvi pogled izgleda precej manj taktično.
XCOM bi te kaznoval za najmanjše spodrsljaje, vendar Midnight Suns ne želi, da razmišljaš o človeški ceni vojne. Želi, da se počutiš kot eden izmed Maščevalcev med hiperkoreografirano bojno sekvenco v istoimenskem filmu. Ta neverjeten balet akrobatskih podvigov in timskega dela, kjer vsak član ekipe uporablja svoj prepoznavni talent, ki v pravi izbiri omogoči instinktivno rabo kombinacij. Iron Man se zanaša na oklep, Captain Marvel nase jemlje srd nasprotnikov, Dr. Strange ima razne mistične spodobnosti, ki omogočajo vlečenje kart in tako dalje.
Ni sistema kritja, o katerem bi lahko govorili, bojne arene pa so majhni, tesni prostori in ne obsežne, razprostranjene planjave. Ne gre za to, da bi počasi raziskoval površino in iskal nasprotnike in se nato zagriženo bojeval iz kritja, gre za to, da vsako potezo izrabiš kajseda efektivno. Je instantno, taktično in osebno.
Superjunaški podvigi
V scenariju tako lahko izbereš tri superjunake (iz seznama trinajstih), ki bodo obiskali območje, posejano z agenti Hydre z dozo superjunaškega seruma. Vsako toliko časa se znajdeš tudi v boju proti kakšnemu velikemu barabinu v napetem pretepu, kjer ljudje in predmeti frčijo naokoli.
Za razliko od XCOM, je naključnost bolj kot ne odsotna. Največji element naključne možnosti je v tem, katere karte so izvlečene na začetku vsake poteze: to bo določilo razpoložljiv nabor za to rundo. Vsak junak ima svojo selekcijo kart, ki se na začetku bitke združijo v en velik kup. Karte so lahko napadi, podporne sposobnosti, obramba ali razne kombinacije tega. Nekatere povečajo tudi meter heroizma, druge, močnejše spodobnosti pa potrebujejo te točke, preden jih sploh lahko igraš.
Heroizem lahko porabiš tudi za uporabo okolja, kar pomeni, da lahko pogosto še vedno kaj storiš, ko porabiš količino dovoljenih igranih kart, kar lepo doda k taktičnemu in premišljenemu igranju. Gre za zabavno in nagrajujočo bojno sredico, ki je strokovno uglašena za zagotavljanje tresočih trenutkov, kjer je vse odvisno od pridobitve dovolj junaških točk za igranje dragega skupnega napada in odkrižanja nadvse trdovratnega nasprotnika, ki ti že par potez žere živce.
Vsekakor gre za dobro upodobljen sistem. Isto velja tudi za igralsko zasedbo in čas, ki ga preživiš zunaj igranja. Morda je najbolj osupljiva stvar pri Midnight Suns njegov poudarek na tem, kaj se dogaja med spopadi. To je igra treh polovic: bojne priprave, misij in časa izven misij, ki so vsi enako pomembni. Čas, ki ga porabiš za raziskovanje opatije, vzpostavljanje odnosov s svojimi kolegi, pomoči pri raznih majhnih projektih in velikih težavah. Vse to je pomemben del igre.
Vsak dan se začne z tvojim prilagodljivim likom, Lovecem (ubijalec demonov, izvirni lik, izumljen za to igro), ki se prebudi v svoji popolnoma prilagodljivi spalnici in nadaljuje z različnimi vsakodnevnimi opravili, ki lahko zasedejo več časa kot samo bojevanje. Jutranja rutina je v celoti odvisna od tebe: lahko treniraš, pregledaš plen prejšnjega dne, združuješ karte, da postanejo močnejše, preveriš, ali obstajajo kakšne obveščevalne misije, na katere lahko pošljiš člana ekipe ali sodeluješ v različnih dramah, ki se vedno odvijajo.
Dodatna narativa je predstavljena tudi preko aplikacije za klepet podjetja Stark Industries, ki je dokaj podobna tej v novi igri Spiderman. Nico želi Magiki prirediti rojstnodnevno zabavo presenečenja, a Blade misli da to ni dobra ideja, ker Magik ne mara presenečenj. Peter Parker medtem skrbi, ali se bo vklopil v skupino, in tako naprej. Koliko boš v tem užival je sicer odvisno od tega, koliko igro igraš zaradi taktičnega bojevanja in koliko za samo igranje vlog in širši vpogled v svet Marvel superjunakov.
Raziskovanje opatije
Ko opraviš vse obveznosti v opatiji, je čas, da greš in izbereš misijo z vojne mize, v slogu Dragon Age: Inquisition. Ko jo končaš, se zvečer vrneš v štab, kjer Midnight Suns pokaže osvežujočo predanost zdravemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem: po času doma ni več mogoče početi nobenih stvari, povezanih z delom. Pregled plena mora počakati do naslednjega dne. Zdaj je čas, da se družiš z ekipo in raziščeš ogromno zemljišče opatije, ki je popolnoma drugačna, presenetljivo izpopolnjena stvar, ki bi lahko bila igra zase.
Tako lahko svoje večere preživiš ob odkrivanju stoletja stare skrivnosti o čarovnicah iz Salema. Lahko greš na ribolov s Stotnikom Ameriko. Ali pa nabiraš gobe z Jezdecem duhov. S kapitanko Marvel se lahko sprostiš ob bazenu in se pogovoriš o svojih občutkih. Vzpostavljanje teh odnosov daje nagrade v obliki bojnih bonusov in povečanih statistik, ki imajo opazen učinek na del igre, ki se nanaša na bojne misije, vendar imajo verjetno veliko globlji učinek nate, igralca, saj ti daje občutek povezanosti z osebami v igri.
Ti izjemni ljudje, s katerimi si nekako preživel v veliki srhljivi cerkvi, lahko izvajajo izjemne podvige supermočnega junaštva, nato pa ti nekaj ur kasneje zaupajo svoj boj z alkoholizmom. In to je res največja prednost igre. Zagotovo je to tisto, kar jo dvigne nad druge Firaxisove (odlične) strateške igre, dokler je to to, kar iščeš.
Midnight Suns je tista redka vrsta igre, ki ima resnično za vsakogar nekaj. Oboževalci iger Firaxis bodo tukaj našli dovolj XCOM-ove DNK, da se jim bo splačalo prebiti skozi obširni preostanek. Zagovorniki igralcev s kartami (da, vključno z Marvel Snap, s katerim se bo ta igra neizogibno primerjala, a po pravici povedano ji ni preveč podobna) bodo vzljubili njeno opojno ravnovesje ustvarjanja priložnosti in kombnacij. In tisti, ki obožujejo igranje vlog in zgodbo s posledicami bodo uživali v mirnejših trenutkih, kjer bodo lahko izpolnili otroško fantazijo o tem, da so dejansko Spider-Manov sostanovalec.
Tudi iz vizualne in zvočne perspektive je Midnight Suns dober: njegovo misijonsko igranje krasijo razkošne animacije gibov, kjer svetloba valovi in drsi po oklepih vsakega junaka na način, ki ustreza sodobnim mitom, kakršni pač že so. Učinki delcev švigajo po zaslonu, kot bi stripi oživeli. Opatija in njena posest sta čudovito osvetljena: kamni, poraščeni z mahom, se lesketajo v mehki mesečini, kovačnica izžareva intenziven sij ujetega ognjenega demona.
Problemi se najdejo le v obraznih animacijah, ki so precej plehke. Tudi tisti, ki so mahnjeni na Marvel filme bodo pogrešali “uradne” podobe nekaterih superjunakov ampak tudi ti liki imajo obilico svoje osebnosti. Tudi iz zvočne plati je igra odlična. Zvočno podajanje je zelo dobro in edin pravi problem se najde v Hydra podanikih, ki po peti misiji začnejo drdrati že večkrat slišane in zlajnane fraze.
Razsodba
(+) Dobra sestava različnih delov
(+) Bogata taktična strategija
(+) Tematika, ki bo marsikomu zelo zanimiva
(+) Dober narativni del
(+/-) Različni aspekti igre znajo odvrniti različne ljudi
(-) Občasne vizualne pomankljivosti
(-) Celota je res odlična, a posamezni deli se znajo vleči v nedogled
