Umetna inteligenca se vse bolj uriva v naša življenja in hočeš nočeš bo ta tehnologija nosila čedalje bolj pomembno vlogo, zna pa tudi spočeti tudi cel kup preglavic. To je denimo dokazala že tehnologija “deep fake”, ki zna premo umetnopametnih algoritmov obraze na video zamenjati s prepričljivo kopijo, ki je skoraj neločljiva od originala. Zadeva je bila že na začetku fascinantna in celo malce zastrašujoča, a k sreči ima še vedno nekaj napak, tako da lahko človeško oko še vedno prepozna, da nekaj na videu ne štima.
Vendar pa to ne bo trajalo dolgo, saj je čar umetne pameti ravno to, da se ta ves čas uči in se tako izboljšuje. Umetno pamet se zna izrabiti tudi bolj praktično, kar je pred kratkim dokazal umetnopametni bot ChatGPT. Do tega ima dostop vsak in širom interneta je kmalu postal viralen, saj je tehnologija naravnost fascinantna.
Čar ChatGPT-ja je dejstvo, da ga lahko vprašamo karkoli ali pa mu naložimo kakšno nalogo, ven pa bomo dobili prepričljiv in skorajda človeški odziv. Če botu denimo naložimo nalogo, da nam spiše kratki članek o prihajajočem Starfieldu, bomo dobili ven prepričljiv tekst, ki bi ga zlahka lahko uvrstili na kakšno igričarsko stran. Zadeva sicer ni popolna, saj ChatGPT ne zna notri vstaviti kakšnih osebnih mnenj, a če se vam gre za golo naštevanje dejstev in bi radi na spletno stran izvrgli čim več vsebine, je to več kot primerno orodje.
Zadeva pa je že začela povzročati probleme v resničnem življenju. Spletna stran New York Post poroča o profesorju Darrenu Hicku iz Južne Karoline, ki je svojim študentom naložil nalogo pisanja 500 besed dolgega spisa, ki se tiče filozofa iz 18. stoletja Davida Huma in paradoksa grozljivk. En študent mu je nato oddal spis, ki pa se je Darrenu zazdel malce sumljiv. Spis ni vseboval napačnih informacij, a stil pisanja se mu je zdel preveč čist, zato se je spustil v raziskovanje.
Darren ima nekaj računalniškega znanja, zato je posumil v umetno inteligenco ChatGPT. Ustvarjalci bota so spisali posebno verzijo programske opreme, ki zna razbrati, ali je bilo besedilo spisano iz strani ChatGPT-ja. Ko je Darren tja notri vnesel tekst, je orodje potrdilo 99,99 % ujemanje z nečim, kar je spisal ChatGPT. Darren se je nato spustil v samo uporabo ChatGPT-ja, ki mu je zastavljal podobna vprašanja, ki mu jih je verjetno postavljal tudi študent. Dobil je podobne odgovore, a ne čisto iste, saj ChatGPT vsako nalogo opravi unikatno.
Na koncu mu ni ostalo drugega, kot pa da študenta direktno vpraša glede uporabe ChatGPT-ja in ta je na koncu priznal in ta bo zdaj moral odgovarjati dekanu. A lahko preprosto zadeve ne bi priznal in Darren mu zločina ne bi mogel dokazati.
ChatGPT je tako nakazal nekam temačno obliko prihodnosti in čeprav je Darren na koncu prišel do goljufije, se večina profesorjev zagotovo ne bi tako globoko spuščala v raziskovanje, saj umetnopametnega tipkanega besedila preprosto ne bi opazili. Darren pravi, da ga zadeva preprosto straši, saj ChatGPT vsak dan postaja pametnejši, po drugi strani pa mu je umetna pamet tudi neskončno fascinantna.
