Ta naša ljuba in čisto prevečkrat zapostavljena slovenščina bi znala kmalu dobiti nekaj dodatne podpore iz strani tehnološkega sveta, saj je vlada pred kratkim podprla predlog novele, ki se osredotoča o javni rabi slovenščine – specifično gre v tem primeru za njeno rabo v digitalnem svetu.
O tem poroča spletna stran MMC in ta novica o noveli je vsekakor dobra. O dogajanju je spregovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je dotaknila originalnega zakona o javni rabi slovenščine, ki je bil sprejet leta 2004. Ta je danes zastaran, saj se takrat enostavno ni upoštevalo kako močno bo digitalni svet prevzel vsa naša življenja in kako hitro se bo na tem področju naredil napredek tudi glede uporabniških vmesnikov, ki jih zdaj srečamo na praktično vsaki napravi: od PC-jev, telefonov, konzol, avtomobilih in celo stvareh, za katere je bila včasih internetna povezljivost zgolj znanstvena fantastika kot so hladilniki in pralni stroji. Presneto, še za električne zobne krtačke danes dobimo aplikacijo, ki nato spremlja naše navade pranja zob.
Skratka, pri vsemu temu so bile že dolgo potrebne spremembe in te zdaj končno očitno prihajajo. Asta pravi, da bodo prevedeni operacijski sistemi in uporabniški vmesniki s sabo prinesli samo pozitivne stvari, saj bomo s tem ohranjali jezik pri mlajših uporabnikih, ki zaradi marsikakšnih neprevedenih tujk uporabljajo po svoje tolmačene originalne besede, hkrati pa bo uporaba teh naprav bolj priročna tudi za starejše, ki imajo že tako težave z novodobno tehnologijo, nakar se morajo ukvarjati še s tujim jezikom.
Pri tem je Asta pohvalila Microsoft, ki je svoj operacijski sistem Windows poslovenil tri desetletja nazaj in okarala Apple, ki kljub številnim slovenskim uporabnikom sistemov iOS, iPad OS in MacOS še vedno ni prevedel v slovenski jezik. Kakor vemo se Apple težko prisili, da naredi kakršnekoli spremembe, razen če se to zakonsko zahteva. Na ta način je bil prisiljen opustiti svoj sistem polnjenja naprav preko vhoda Lightning, naslednje leto pa bo preskočil tudi na bolj varen sistem SMS-ov RCS, ki ga že dolgo uporablja Android.
Novi zakon, ki ga mora zdaj sprejeti še državni zbor, bi tako lahko igral ključno vlogo pri temu, da bi Apple vendarle prevedel tudi svoje operacijske sisteme. Za konec se je Asta dotaknila tudi vprašanja podnapisov na pretočni platformi Netflix, ki sicer vsebujejo hrvaške podnapise, a slovenskih žal ne. Te stvari sicer ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ta pa v sebi vsebuje pravilo, da so takšne stvari regulirane glede na zakone države, kjer so registrirane. V primeru Netflixa je to Nizozemska, novi zakon pa bi pripomogel, da se v Evropski uniji lahko bolje zavzemamo za pravice manjših jezikovnih skupin in držav.
