Era umetne inteligence je zdaj uradno že tukaj in njeni razvijalci so kot glavno prednost izpostavljali dejstvo, da bo poenostavila cel seznam nalog, ki so človeštvo nadlegovale že od samega rojstva pisarniškega dela. Ob tem pa se nihče ni preveč ukvarjal z vprašanjem kako bodo te zamudne stvari, ki so za marsikoga predstavljale poklic, vplivale na službe in kam bodo zdaj ti ljudje šli, ko jih bo upravnik slej ali prej odpustil, saj enostavno ne morejo dohitevati hitrosti dela umetnopametnih algoritmov.
To je velika težava in njena obsežnost nam trenutno še ni znana, saj umetna pamet še ni popolna, čeprav napreduje z velikimi koraki in se znajo stvari korenito zasukati že v kakšnem letu ali dveh, takrat pa zna biti prepozno za udrihanje po zvonovih alarmov. Sami smo na ta trend že večkrat opozorili: nazadnje v članku glede vplivnežev, ki znajo kmalu postati stvar preteklosti, še pred tem pa smo opozorili na umetnopametno voditeljico, ki jo promovira Mercator.
Da je razlog za skrb upravičen je zdaj najavil Mednarodni denarni sklad oziroma IMF, ki je v novi analizi dobil rezultate, da bo v prihodnosti umetna inteligenca prizadela okoli 40 % obstoječih služb po vsem svetu. Generalna direktorica Kristaline Georgieva pravi, da so rezultati alarmantni in čeprav bo umetna pamet v nekaterih primerih dopolnjevala rutine vsakdanjega dela, ki bo postalo bolj produktivno, to ne velja počez kar za vse in se razlikuje glede na ekonomsko razvitost posameznih držav.
V bolj naprednih ekonomijah bo umetna inteligenca pomembno vplivala na okoli 60 % služb, a samo v polovici od teh primerov bodo napredni umetnopametni algoritmi sodelovali z ljudmi in zvišali produktivnost, medtem ko bo v drugi polovici umetna inteligenca lahko nadomestila ključne dejavnike teh služb, kar po domače povedano pomeni, da jih bo lahko v celoti opravljala namesto ljudi in to ceneje, hitrejše in nenazadnje tudi brez napak.
Za manj razvite države projekcije niso tako katastrofalne, saj bo tam AI prizadel samo okoli 26 % obstoječih del, a razlog za to je dejstvo, da te države že tako nimajo tako razvitega tehnološkega sektorja, tako da umetna inteligenca v bistvu nima ničesar za nadomestiti.
Georgieva je še dodala, da bo umetna inteligenca vplivala tudi na mlajše delavce, ki znajo hitro spoznati, da so njihove plače nesorazmerne z drugimi, kar je posledica dejstva, da zna nekaj njihovih nalog prevzeti umetna inteligenca.
Težko je trenutno napovedati, kako bo vse to vplivalo na prihodnost, a če nas je kapitalizem naučil nečesa je to dejstvo, da bodo podjetja vedno iskala tisto najbolj poceni rešitev, ki izda tudi najboljše in najhitrejše rezultate dela, dobrobit navadnih ljudi pa je sekundarna skrb. Zato je treba razvoj in delo umetne inteligence uzakoniti in k sreči se je Evropska unija tu že začela premikati: prejšnji mesec je predstavila prvi takšen zakonik glede regulacije umetne inteligence, ta zakonodaja pa bo začela veljati enkrat v 2025.
ZDA, Kitajska in Združeno kraljestvo zaenkrat niso predstavili nobenega takšnega zakonika.
