Vsaj tako pravi nova študija iz strani norveških raziskovalcev, ki so se osredotočili na mlade igralce, starosti med 10 in 15 let, in na njihove igralne navade ter kako te nato vplivajo na njihovo družabno življenje. Vsem je sicer že dolgo jasno, da je današnja mladina precej bolj digitalna kot pa je bilo to ob rojstvu družabnih omrežij, a raziskava je vseeno ponudila nekaj dokaj šokantnih vpogledov v delovanje brezplačnih iger tipa Fortnite, FIFA, Apex Legends in Valorant, ki svoj digitalni vpliv nato preselijo tudi v resnično življenje.
Študija, ki sta jo spočela Kamilla Knutsen Steinnes in Clara Julia Reich, prikaže zanimivo prepletanje digitalnega resničnega življenja mlajših, med tema dvema pa ne obstaja več tako vidna meja, kot pa je bila prisotna nekoč. Mikrotranskacije zgoraj omenjenih F2P iger namreč oblikujejo socialni status posameznika in “skini” oziroma preobleke igranega lika štejejo ravno toliko kot oblačila, ki jo najstnik nosi v resničnem življenju. S tem se lahko poistovetim tudi sam, saj je bilo med mojim odraščanjem v osnovni in srednji šoli hudo pomembno, kakšne čevlje si imel nataknjene in če te niso nosile oznake Nike, D.C. ali Adidas, potem si veljal za siromaka, ki si teh stvari ne more privoščiti.
Današnji najstniki se morajo tako obremenjevati s tem, kar nosijo na sebi, nakar morajo poskrbeti še za svojega digitalnega avatarja in če si med sošolci ujet igranja na privzetem “skinu”, potem lahko brž postaneš tarča zasmehovanja. Seveda obstaja opcija, da teh iger sploh ne igraš, a kakor pravi 13-letni Frank, ki je bil eden od sodelujočih znotraj študije: “Če ne igraš z nikomer, potem se v šoli nimaš o čem pogovarjati”. Še ena sodelujoča v študiji, 14-letna Sidra pravi, da je za mlade punce še težje – poleg vseh zgoraj omenjenih problemov se morajo soočati še z nadlegovanjem znotraj iger, kjer še vedno prevladuje moška populacija, ki je do punc mnogokrat sovražna naravnana.
Mikrotransakcije so tako postale sestavni del družabnega življenja mlajših, v tem pa se skrivajo marsikakšne pasti. Razvijalci teh iger so namreč postali mojstri promoviranja takšnih plačljivih dodatkov, zaradi česar se mlajši težje fokusirajo na ostale stvari, saj jim misli ves čas bežijo na privlačne preobleke in kako se do teh dokopati. Mikrotranskacije lahko skozi leto pošteno spraznijo bančne račune, zaradi česar se mlajši začnejo ozirati za alternativnimi viri ponudb, kar pomeni, da lahko tudi hitro postanejo žrtve spletnih prevar, kjer nekdo za majhne denarce ponuja zvrhan koš V-Bucksov, nakar se vse skupaj izkaže za čisti nateg.
Celokupne rešitve vseh teh problemov ni, saj so vse to izjemni pritiski na mlade, ki jim lahko prištejemo še besede vplivnežev, ki vse preradi v zameno za mastna sponzorska partnerstva mlajše napeljujejo h kupovanju mikrotransakcij, medtem ko drugi preko svojih kanalov oglašujejo čisto prave spletne stavnice in napeljujejo na hazardiranje. Študija opozarja, da je ena od rešitev večja regulacija teh trgov, a to je težko, saj vsaka država drži svoja pravila, zato bi lahko vsaj Evropska unija uvedla neka splošna pravila, ki bi se jih nato morale držati vse članice.
