Star Wars Outlaws – neizpolnjen potencial

Založnik Ubisoft se že leta želi ločiti od slovesa, da ustvarja ene in iste videoigre, ki so navadno postavljene v odprti svet, vsebujejo goro brezveznih opravil in plehko glavno štorijo, igralne mehanike pa so si med raznimi franšizami čedalje bolj podobne.

Vendar pa se tega slovesa nikakor ne morejo znebiti in za te stvari so včasih krivi kar sami. Res je, da včasih pretiravajo tudi igralci, ki vsak nov Ubisoftov naslov že ob najavi označijo za “prazen svet, kjer moraš plezati na radijske stolpe”, čeprav smo te nazadnje našli v igri Far Cry 4 iz leta 2014.

Po drugi strani pa igralci in tudi kritiki že dolgo tolčemo po bobnu, da mora podjetje nekako spremeniti igralno formulo, saj je stara postala že presneto utrujajoča. In treba je reči, da se Ubisoft trudi in poskuša dostaviti nekaj svežega, a obenem ga je strah povsem zavreči obstoječe navade, ki se v takšni ali drugačni obliki prikradejo tudi v njihove novejše igre. Pri tem ni bil izjema Avatar: Frontiers of Pandora in enako pravilo velja tudi za Star Wars Outlaws.

VIDEO RECENZIJA

Razvojna ekipa: Massive Entertainment
Založnik: Ubisoft
Platforme: PC, PS5, XSX
Nakup: Ubisoft Connect
Datum izida: 30. avgust 2024
Cena: 69,99 €

Zvrst: Akcijska pustolovščina

Ubisoft je kmalu po najavi igre Outlaws to označil kot za sanjski naslov, ki si ga je že dolgo želel vsak pravoveren oboževalec franšize Vojna zvezd. In to na nek način drži, saj so se igralci skozi desetletja do obisti prenajedli žaromečev, Sile, Jedijev in Sithov in bi radi iz tega vesolja potegnili nekaj drugačnega. Kako privlačni so lahko liki, ki ne znajo uporabljati Sile in delati akrobatskih premetov med sabljanjem je dobro dokazala že serija Mandalorian in na podobno vižo poskuša zaigrati Outlaws, ki nam predstavi vesoljsko tatico Kay Vess in ta marsikak vidik svoje osebnosti povzame po bolj znanem vesoljskem junaku Hanu Solotu.

Outlaws se dogaja v že ustaljenem vesolju štorije Vojne zvezd in kakšnega posebnega znanja iz filmov stvar ne zahteva. Dovolj je že bežno znanje dogodkov – torej da je Imperij trenutno zelo močan in zganja represijo na vsakem planetu kjer se pojavi. Vseeno je priporočljivo si ogledati mnogokrat spregledani film Solo: Zgodba Vojne zvezd, saj bomo v njem videli kar nekaj najemniških taborov, ki se nato pojavijo tudi v igri.

Med temi najemniškimi grupami se začne tudi naše potovanje, saj Kay poskuša pobegniti bednemu vsakdanu in preko drznih ropov nabrati dovolj bogastva, da si skupaj s svojim prisrčnim štirinožnim prijateljčkom Nixom odpre novo življenje, a enega dne oropa napačnega človeka, ki nato na njeno glavo razpiše bogato nagrado. Kay nato začne sodelovati z različnimi najemniškimi grupami, ki so si med sabo konkurenca in izdaje so naš redni popotnik, ki jih lahko tudi sami prosto izbiramo. Outlaws nam tako lepo ponudi vpogled v skrivne organizacije, ki so zaslužne za tiste največje rope in uboje preko celega univerzuma, kar je pohvalno, saj je ta vidik v filmih bolj kot ne samo bežno omenjen, v igrah pa ga sploh še nismo nikoli tako podrobno izkusili.

Na žalost splošna zgodba v Outlaws ni nekaj, kar bi bilo vredno resnega študiranja. Po uvodni sekvenci se Kay znajde na planetu Toshara, kjer si poskušamo priboriti nekaj cekina preko opravljanja manjših nalog za klane Pykes, Hutts, Crimson Dawn in, malce kasneje, še Ashiga Clan. Prvi vtisi so dokaj skromni in presenečen sem bil, da lahko v Ubisoftovi igri enkrat končno odprem mapo in me na njej takoj ne napade cel kup ikon, ki zahtevajo mojo takojšnjo pozornost. Prve ure tako opravljate misije iz glavne zgodbe in samo občasno naletite na kakšen stranski opravek, ki ne zahteva preveč mučenja.

A to je samo na začetku, saj skladno z opravljanjem nalog višate tudi svoj sloves in enkrat pridete do točke, kjer vam posamezni klan ponudi svoje lastne opravke. In ravno na tej točki me je zlagoma začelo minevati zanimanje tele igre in spoznal sem trik, ki ga poskuša prikrito tule speljati Ubisoft. Po nekje desetih urah igranja na prvem planetu spoznaš, da teh brezveznih stranskih opravkov ni nič manj kot v preteklih Ubisoftovih igrah, le da ti jih tule igra dostavlja bolj postopoma, tako da na mapi nimaš preveč ikon. Kar je v bistvu še bolj tečno kot prej, saj si v pretekliku te stvari vzel kot nujno zlo in si preprosto šel na določeno točko in par teh opravkov naredil naenkrat. Tole tu ni možno, saj lahko od klanov naenkrat držiš samo nekaj nalog, za povrh pa te igra ves čas pošilja na ene in iste lokacije, ki si jih v prejšnji nalogi že obiskal in ob tem spucal bazo grdavžev. Seveda ob vsakem vnovičnem obisku sovragi spet oživijo in v eno bazo Imperija sem bil poslan na tak način trikrat, četrtič pa mi odneslo pisker in sem glasno nalogi rekel ne.

In vse te stranske naloge so povsem MMO-jevske in so tam samo za podaljševanje igralnega časa. Velikokrat moraš dobesedno samo pobrati nek predmet in ga nato odnesti do določenega cilja, vdreti v računalnik za informacijami ali pa koga osvoboditi. Pri brskanju v bazah boste morali odigrati kakšno mini igro: za vlamljanje ključavnic bo treba ritmično pritiskati tipke, kar na PlayStation 5 in kontrolerju Dualsense dejansko izpade zabavno, medtem kot pri vdiranju v računalnike skupaj sestavljate seznam ikon.

Praktično za vsako od teh mini nalog bo treba vdreti v neko bazo, ki jo poseljuje eden od klanov in pristop do situacije je odvisen samo od nas. Stvari se lahko lotimo strelsko, kjer imamo na voljo samo svojo pištolo Blaster, ki jo lahko sčasoma nadgradimo in vmes pobiramo orožja padlih nasprotnikov, a s tem se bomo nato zamerili določeni frakciji, ki nam ne bo nato želela podarjati nove naloge ali pa nas ne bo spustila v bazo. Brez skrbi: vaš sloves pri določeni organizaciji nikoli ne more pasti tako nizko, da ga ne bi mogli popraviti, zato to žongliranje z njihovo odobritvijo ni tako pomembno kot želi predstaviti igra.

Špil ima veliko raje, da se vsake situacije lotite skrivalniško, kjer vam je v izdatno pomoč vaš spremljevalec Nix, ki lahko nasprotnika zamoti, dokler se Kay ne priplazi iz skrivališča in mu zada pijanski udarec. Če predmet izmaknete, brez da bi vas opazili, potem vam tudi klan ne bo zameril, a na žalost skrivanje ni tako dodelano kot pa bi moralo biti. Manjkajo namreč funkcije, ki bi skrivanje naredile malce bolj izpopolnjeno in najbolj bizarna je odločitev, da Kay ne more skriti trupla padlega falota, kar lahko hitro privede do alarma in vsesplošnega kaosa. Zanimivo je, da se pri ropanju Imperija stvari ne zaključijo, ko pobegnete iz baze, saj se za vami zapodi prava vesoljska policija, ki vam v slogu GTA-ja za vrat napoti patrulje, ki znajo celo postaviti zasedo in na pot se vam postavijo celo tiste ogromni samohodni AT-ST-ji.

Outlaws igralno formulo občasno popestri s platformskimi izzivi, ki pa niso pretirano zahtevni. Pač skačemo med različnimi previsi, vihtimo kavelj z vrvjo in vsake toliko Nixa pošljemo, da odpre določena vrata, ki so nam nedosegljiva. Izven misij stranskih opravkov ni kaj preveč, saj lahko stavimo na dirke z vesoljskimi konji ali pa iščemo sled za kakšnim skritim zakladom. Izjema tule je mini igra Sabacc, ki smo jo videli tudi v filmu Han Solo in čeprav je sprva videti zakomplicirana, je dokaj enostavna in nas spremlja tudi na drugih planetih ter služi kot lep vir kreditov.

Denarce lahko porabimo za nakup nove opreme, saj na Kay lahko navesimo različne dele oblačil, ki ji izboljšajo statistike ali pa kupimo dele za nadgradnjo orožja. S pridnim igranjem lahko tudi nadgrajujemo naše veščine vendar je ta sistem nekam zmeden: igra ne vsebuje sistema nabiranja izkušenjskih točk, ampak stvari odklepamo tako, da opravimo določene izzive tipa “5x zamoti nasprotnika” ali pa “uspešno odkleni skrinjo v manj kot dveh poskusih”. Te nadgradnje so bile tako velikokrat presenečenje, saj se niti nisem trudil, da bi jih odklenil, a znajo pomembno vplivati na razvoj našega lika.

Kar me je morda najbolj razočaralo je sam igrin svet. Ta sicer vsebuje lepo grafično podobo, čeprav opcija “Performance” na konzoli PlayStation 5 malce preveč ubije ločljivost, a je preveč sterilen. Podrobnosti v njem ne manjka in NPC-ji se sprehajajo naokoli, med sabo čebljajo, se vozijo po cesti in preklinjajo vaše zabijanje v njih. A po drugi strani civilistov ne moreš ustreliti ali povoziti s svojim zvestim Speederjem, stranske osebe, ki vas spremljajo na potovanju pa tudi niso preveč zapomljive. Sem notri bi prištel tudi Kay, ki ima nekam bledo osebnost in ji manjka karizma. Rešuje jo Nix, ki je presneto prikupna zverinica in je zvesti sopotnik v vseh situacijah.

Star Wars Outlaws se izkaže za zanimiv produkt, ki vas bo velikokrat navdušil in občasno tudi razočaral. Največ boste iz igre potegnili tisti, ki obožujete tako Vojno zvezd, kot tudi formulo Ubisoftovih iger in se te do sedaj še niste naveličali. Gre za spodoben izdelek, ki pa bi bil lahko veliko več, če bi se razvijalec Massive in založnik Ubisoft zares upala povsem opustiti preteklost in dostaviti nekaj povsem svežega, a po drugi strani se sprašujemo, če po vseh teh letih kaj takšnega sploh še znajo dostaviti.