Osebno sem mnenja, da bi moral prvi film A Quiet Place v katerem je Jim iz Pisarne poskušal preživeti post-apokaliptični svet z izjemo čuječimi vesoljci, ostati singularen naslov, saj je vseboval ravno dovolj misterioznosti in kvalitete, da bi se lahko o njem še leta delalo neuradne teorije, nakar bi čez dve desetletji dobili nadaljevanje, ki bi bilo zagotovo popljuvano.
A Paramount Pictures je bil drugačnega mnenja in priznati jim moram, da so razvoj franšize dobro speljali. Dobili smo še dva filma, ki sta dobila blagoslov kritikov, zdaj pa je na spored prišla tudi prva igra The Road Ahead in če so filmi malce kopirali formulo franšize Osmi potnik, igra nadaljuje to tradicijo, saj si veliko sposodi iz odlične igre Alien: Isolation.
In čeprav se tale naslov ne bo zapisal v anale igričarskih grozljivk, je vseeno dovolj kvaliteten, da ga lahko priporočim vsem pristašem igralnih srhljivk – le da se morate v igranje podati sproščeni in s sabo vzeti lepo merico potrpežljivosti, saj je svet igre The Road Ahead presneto neizprosen in vas lahko vsak ponesrečen prdec stane vašega življenja.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Stormind Games
Založnik: Saber Interactive
Platforme: PC, PS5, XSX
Nakup: Steam
Datum izida: 17. oktober 2024
Cena: 29,99 €
Zvrst: Prvoosebna grozljivka
Zgodba igre The Road Ahead se odvija samo štiri mesece po tem, ko so zlobna vesoljska bitja napadla Zemljo in si človeško raso hitro podredila. Tako smo še vedno v zgodnjem času, kjer se preživeli zavedajo, da je sovražnik presneto alergičen tudi na najmanjši zvok in so se prilagodili novi realnosti, a še vedno jih med raziskovanjem sveta čakajo težke lekcije glede sobivanja z novim sosedom.
Sredi tega sveta prevzamemo nadzor nad našo junakinjo Alex Taylor, ki je ravno odkrivala vse čare študentskega življenja, preden se je njen svet za vedno spremenil in popivanje na lokalnih zabavah je zamenjala gonja za preživetjem. Začetno invazijo je uspešno preživela in to skupaj s svojim očetom Kennethom in fantom Martinom, ki ga spoznate takoj na začetku in je tako prijazen in romantičen, da ti je takoj jasno, da fant ne bo dolgo preživel. Alex se je v novi svet zbudila s problemi, ki se ne tičejo samo nevarnih vesoljskih bitij, saj jo že dolgo mučijo napadi astme, kar je morda najhujša bolezen, ki jo lahko imaš v dani situaciji: samo pomislite, da poskušate zadušiti kašelj, medtem ko se okoli sprehaja zver, ki vas lahko v sekundi izropa vse zaloge krvi. Nakar Alex spozna, da si je med krizo malce preveč grela rjuhe z Martinom, zaradi česar je postala še noseča, kako napeto je lahko rojevanje v tem svetu pa smo videli že v tistem čisto prvem filmu.
Alex je všečen protagonist, ki si kmalu na začetku začrta svoj cilj, pot do njega pa ne bo lahka, saj se bo treba sprehoditi skozi ta neizprosen svet, ki vam meče polena na vsakem koraku. Tako kot Alien: Isolation že na začetku spoznamo, da je The Road Ahead skrivalniška igra, ki jo bomo podoživeli skozi prvoosebni pogled, s to razliko, da Alex skozi nekje 7 ur dolgo kampanjo ne dobi prav nobenega orožja in se bo ves čas morala zanašati na svojo svetilko in posebno napravo, ki meri decibele njene glasnosti.
Skrivalniških naslovov smo v igričarski industriji videli že cel kup, The Road Ahead pa se vseeno loči od konkurence, saj se igralna formula ves čas vrti okoli zvoka in tega, kako hitro se bomo premikali skozi raznorazne stopnje, ki vključujejo opuščene hiše, gozdne potke in druge lokacije, ki jih bomo morali prečesati na poti do našega cilja. In vse to bo treba delati počasi in preudarno, saj je razvijalec Stormind Games vsakemu elementu okoli nas vdelal svojo fiziko, ki se zelo rada podredi našemu premikanju. Med gibanjem boste tako morali ves čas oprezati kam stopite in ob kaj se boste obregnili, takšnih nevarnosti pa je po svetu ogromno. Nevarna so tudi sama tla, saj po tleh ležijo črepinje razbitega stekla ali pa glasne luže, ki lahko ob neprevidnem koraku hitro opozorijo nevarnega vesoljca, ta pa vam praktično ves čas diha za ovratnik.
Tole prečesavanje lokacij je zaradi tega lahko izjemno napeto, saj lahko tudi nedolžno preverjena konzerva pomeni zagotovo smrt in če Alex nase opozori, kakšne rešitve za samoobrambo navadno nima in čeprav lahko tečemo, se zaradi astme hitro lahko upehamo, nakar se lahko samo še usedemo in počakamo na smrt, nakar še prekolnemo, ko je bila zadnja shranjevalna točka dolge minute za nami, tako da moramo zopet ponoviti že tako počasne korake.
Astma igra pomembno vlogo znotraj igralne formule, saj bomo marsikdaj morali kaj preskočiti ali premakniti neko oviro, kar vpliva na naša pljuča. Če bomo ob tem pretiravali lahko Alex dobi astmatični napad, nakar nas lahko reši samo pumpica, ki nas tako lahko reši najhujšega. Te pumpice pa imajo izjemno kratek rok trajanja, saj iz vsake lahko iztisnemo samo pršec, nakar moramo poiskati novo, razvijalec pa je s tem dobil izgovor, da ima naše raziskovanje stranskih poti vsaj nek smisel – poleg pumpic bo treba poiskati tudi baterije za svetilko, kar je že stara dobrina tosortnih grozljivk.
The Road Ahead je dokaj linearna avantura, ki nam predstavi ravno dovolj mehanik, da se kampanja ne čuti ponavljajoče. Razvijalcu je uspelo zadeti tisti občutek nevarnosti in izoliranosti, ki so ga pred tem predstavili filmi in v igrin svet se včasih lahko zares potopiš – še posebej ko zapraviš nekaj sekund in z zadržanim dihom odpiraš nek predal po dobesedno centimetrih. Ta dih lahko zadržite tudi v resničnem življenju, saj igra vsebuje posebno nastavitev, ki meri glasnost vašega mikrofona. Stvar se je med testiranjem dobro obnesla, vendar je na dolgi rok nisem izrabil: trenutno živim v stanovanju, kjer si delim računalnik še s televizorjem, ki ga partnerica redno uporablja, res pa ne bi bil rad tudi podvržen hitri smrti samo zaradi tega, ker mi občasno v naročje glasno skoči domači maček.
Grafično gledano je tole lep naslov, sem pa od samega zvočnega aspekta pričakoval malce več podrobnosti. Sicer ni slab, a glede na to, koliko igralne formule je vložene v zvok, bi človek pričakoval res izjemno zvočno sliko, kjer bi lahko slišal vsak zvok, ki ga sproži pihanje vetra, a morda me je v tem pogledu Silent Hill 2 malce preveč razvadil.
Potarnal bi še nad kakšnim hecnim hroščem glede animacij, res pa mi je tečno tudi nenehno označevanje interaktivnih elementov. Navadno proti tej rumeni barvi, ki se je zadnje čase naselila v igrah, nimam večjih pritožb, a razvijalec je tule vseeno pretiraval: stojim na prazni poti, kjer grem lahko samo naprej in preko drevesnega debla, a je to vseeno označeno s kričečo rumeno barvo, tako da se ob takšnih trenutkih počutiš, kot da te ima razvijalec za resničnega debila.
A Quiet Place: The Road Ahead je povsem zadovoljujoča skrivalniška igra, ki vsebuje nekaj dobrih idej in lepo dopolni zgodovino treh do sedaj izdanih filmov. Igra bi potrebovala še nekaj piljenja vzpostavljenih konceptov, v prid pa ji gre tudi cena, saj boste na Steamu za njo odšteli samo 29,99 €.
