Že kar nekaj časa je preteklo, odkar nam je Sony dostavil kakšno večjo ekskluzivo za svojo konzolo PlayStation 5, in zato niti ni presenetljivo, da so privrženci tega sistema obupno lačni kakršnega koli projekta, ki bi vsaj malce popestril njihovo knjižnico iger. Morda je ravno zaradi tega igra Lost Soul Aside privlekla nekaj več pozornosti, kot pa bi jo, če bi se igralci morali vmes ukvarjati s preigravanjem novega God of Wara ali Pajkomoža, s to razliko, da morajo PlayStation igralci svoj novi naslov deliti tudi s PC-jaši.
Ambicij tej igri vsekakor ne manjka in razvijalec se je projekta lotil pogumno, saj se je razvoj začel leta 2014, kar pomeni, da takrat aktualna konzola še sploh ni obstajala. Igra je nato šla skozi več iteracij in je po pridobitvi založnika Sonyja precej razširila svoje cilje, ki pa jih razvijalcu Ultizero Games na žalost ni uspelo izpolniti, zato smo na koncu dobili zmedeno igralno izkušnjo, ki navdihe vleče iz več smeri, a ji ne uspe uspešno kopirati nobene formule. To pa je za povrh zapakirano v ekstremno drag paket.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Ultizero Games
Založnik: Sony
Platforme: PS5, Steam
Datum izida: 29. avgust 2025
Cena: 69,99 €
Že takoj na začetku igralec dobi vtis, da je imel Ultizero Games za produkt večje načrte, a je stvari rezal, kjer koli se je dalo. Sama zgodba ima ekstremno hiter uvod in v prvo srečanje s protagonistom Kaserjem smo vrženi, še preden se sploh zavedamo, kaj se trenutno dogaja v svetu Lost Soul Aside in zakaj bi nam za to moralo biti mar. Jasno nam je zgolj to, da je planet napadla zlobna rasa vesoljcev Voidrax, ki so povzročili apokalipso in imajo tudi sposobnost, da ljudem izmaknejo duše. Na začetku potovanja se Kaserju pridruži njegova sestra Arena, ki ji že na čelu piše, da se ji bodo kmalu zgodile grde reči. To se takoj na začetku tudi zgodi, saj jo Voidraxi ugrabijo, in na nas je, da poiščemo kopico predmetov, ki nam bodo pomagali rešiti ljubo sestrico.
Občutek sem imel, da Lost Soul Aside ne daje preveč poudarka na zgodbo, saj mu je glavno igralca čim prej spustiti v akcijo. S tem načeloma ni nič narobe, saj ni malo iger, ki jim je štorija zgolj za okras, in bolj malo ljudi gre igrati Monster Hunterja samo zaradi napetih dogodkov znotraj zgodbe. A takšni naslovi nato to upravičijo z dobrimi igralnimi mehanikami, ki pa jih tule enostavno ni. Lost Soul Aside se namreč močno zgleduje po seriji Devil May Cry oziroma Final Fantasy XVI, vendar bojevanje ne poda nekega res dobrega občutka. Spektakularnosti sicer ne manjka, saj grafični učinki svetijo ob vsakem udarcu, a raje bi imel malce boljši nadzor nad akcijo in bolj preudarno ustvarjanje kombinacij. Na voljo imamo lahek in težek zamah, nakar te stvari skupaj s premikanjem združujemo v napadalne vzorce, ki pa sem jih sam sprožal bolj po naključju.
Igra sicer od vas ne zahteva kakšnega res velikega ukvarjanja z ustvarjanjem napadalnih kombinacij, saj so navadni sovražniki redko večja grožnja in nekaj premisleka v pretepanje je treba v bistvu vložiti zgolj ob srečanju s šefi, ki so mi bili edina svetla točka celotne kampanje. A tudi tule se mi ni bilo treba kaj preveč pretegniti, saj je zalog zdravilnih napitkov več kot dovolj, izmikanje udarcem in pariranje pa ne zahteva preciznosti v nanosekundah. Monotonost pretepanja malce razbijejo nadgradnje posebnih sposobnosti in izbor orožja, saj se lahko zavežemo navadnemu meču, ogromnemu greatswordu ali pa palici poleblade – vsako od teh orožij vsebuje svoje napadalne vzorce in posebnosti.
Na žalost vam tudi o samem raziskovanju ne morem napisati kakšnih resnih hvalnic. Tole je namreč ekstremno linearna izkušnja, tako da so stranske poti prava redkost, če pa se ti že zdi, da bi lahko nekam skočil, ti to prepreči nevidni zid. Tako boste v glavnem sledili glavni poti, ki k sreči ni preveč razpotegnjena, a to rezultira tudi v krajši kampanji, ki vam bo za eno preigravanje vzela manj kot 20 ur.
Grafično je Lost Soul Aside na trenutke videti odlično, a pridejo momenti, ko se stvar zdi kot nekaj, kar je bilo ustvarjeno za konzolo prejšnje generacije. To, glede na prej omenjeni dolgi razvojni rok, najbrž tudi drži, in ugibal bi, da je Ultizero Games preprosto premajhen razvijalec, da bi lahko naknadno popravljal že vse ustvarjene teksture in stopnje. Malce težje pa upravičim glasovno podajanje, saj je to v angleščini na trenutke obupno, če ne že kar rahlo smešno.
Lost Soul Aside je torej projekt, ki je imel velike začrtane cilje in sanje razvijalca so vsekakor nekaj, kar je vredno hvale, a na koncu smo dobili produkt, ki enostavno ni bil dorasel izzivu in je mestoma dolgočasen, nezapomljiv in preprosto nezabaven. Majhni razvojni ekipi lahko v določenih stvareh pogledamo skozi prste, a ta naša darežljivost se ustavi ob ceni, saj igra zase zahteva kar 70 €.
