Zadnjih nekaj tednov se poskušam malce bolje osredotočiti na igranje indie naslovov, saj je tam dandanes največ igričarske radovednosti. Te dni mi je pozornost vzbudil naslov Replaced, ki bi ga ob gledanju slik označil za samo še en indie naslov, ki poskuša s starošolsko grafiko potrkati na nostalgične note starejših igralcev, obenem pa mu preprosta podoba omogoča manjše stroške za razvoj, k čemur izdatno pripomore 2D perspektiva od strani gledanega igranja.
A stvari se pošteno spremenijo, ko zadevo dejansko začneš igrati, saj je v gibanju stvar videti naravnost čudovito in priznati moram, da me je med prvih nekaj urami skorajda prepričala, da v rokah držim mojstrovino, ki se bo pri meni morda celo potegovala za naslov najboljše igre leta. Žal pa je razvijalcu Sad Cat Studios na koncu zmanjkalo idej in kondicije, da bi dostavil nekaj zares zapomljivega, zato bo Replaced v moj spomin šel kot igra, ki je segla visoko, a ni izpolnila vseh svojih ambicij.
Razvojna ekipa: Sad Cat Studios
Založnik: Thunderful Publishing
Platforme: PC, XSX
Steam stran: Povezava
Datum izida: 14. april 2026
Cena: 19,99 €
VIDEO NAPOVEDNIK
Zgodba nas postavi v alternativno kiberpank preteklost, ki pravi, da je nuklearna detonacija pobrisala lep del človeške civilizacije, preostali preživeli pa so padli pod oblast ogromne korporacije Phoenix. Ta ima v lasti napredno umetno inteligenco R.E.A.C.H., ki se nekega dne začne kregati s svojim kreatorjem Warrenom Marshom. Zgodi se eksplozija, in to ravno v trenutku, ko je Warren povezan z umetno inteligenco, ta pa posledično prevzame nadzor nad njegovim telesom. A Reach ni neka zlobna inteligenca in se želi vrniti nazaj na strežnike, žal pa ravno takrat uleti policija in našega junaka pošlje v beg na nasprotno stran zidu, ki loči zavržence od bogatega sloja ljudi. Pridružimo se kasti upornikov in naše naloge nas redno pošiljajo onkraj prej omenjenega zidu, naša želja pa je vedno vrniti se nazaj in Warrenu povrniti njegovo telo.
Začetek igre je vzpodbuden, saj se znajdemo v sicer že velikokrat videni kiberpank okolici, kjer vladajo zlobne korporacije in se ljudje poskušajo nekako prebiti skozi svoj vsakdan. Ulice so zamazane, napredna tehnologija pa je izza zidu bolj redka in ljudje se zato raje družijo po ulicah in bleščijo v en sam katodni televizor. Štorija nam postopoma razkriva stranske like, ki so zopet precej klišejski, a ti vseeno prirastejo k srcu. Začetna misija pa nas pošlje razbiti lokalno mrežo tolovajev in takrat se kar kopamo v odlično zamišljeni atmosferičnosti. K temu občutku pripomore umazana okolica ter vreme, ki nam rado pošlje dež nad glavo, odlična pa je tudi zvočna podlaga. Glasovnega podajanja sicer ni, ampak to te ne bo motilo preveč, naravnost perfektne animacije pa nadomestijo tudi pikslasto grafiko. Samih podob res ne morem prehvaliti in v bistvu tako naprednih in realističnih animacij, ki znajo pokazati tudi subtilnosti tipa “ravnokar sem nekoga premlatil na smrt in sem si zdaj otresel kri iz prstov”, že dolgo nisem videl. Družbo temu delajo nekatere zares fantastično zamišljene scene in stopnje, ki ti ponudijo razglede, idealne za ozadje namizja, in res že dolgo nisem ugledal tako unikatno izgledajočega naslova.
Na žalost Replaced vse te svoje adute pokaže že zelo zgodaj, nakar stvari ne zna nadgraditi, ampak začne samo polzeti navzdol. Igra vsebuje 10 poglavij in ponuja nekje ducat ur igranja, tega igralnega časa pa ne zna upravičiti. Prej odlično zamišljene stopnje sredi ulic trajajo nekje samo pol kampanje, nakar nas igra nenehno tlači v laboratorije, kjer se premikamo med grdimi, sivimi hodniki, tam pa je treba opravljati praktično vedno enake platformske izzive. In ta igra ni lahka, saj včasih zahteva res precizne skoke, kontrole pa včasih enostavno odpovedo, tako da nenamerno zgrmiš v kak prepad, nakar se vrneš na zadnjo shranjeno točko, ki so mestoma nerodno razporejene po stopnjah.
Replaced ni samo platformščina, saj je v velik del igranja vključen tudi boj. Ta je v bistvu dokaj zanimiv, saj ponuja pretepanje, primerljivo z Batman igrami, tako da boste veliko vihteli pesti, izvajali protiudarce in občasno, ko se vam napolni merilnik, ustrelili s svojo pištolo. Nasprotniki vsebujejo različne napadalne vzorce, ki jih je treba upoštevati, in tudi tu prostora za napake ni veliko, a na splošno boj ni tako zahteven, da bi moral udarjati z glavo ob steno, preden bi premagal neko grupo nasprotnikov. Problem pri boju izvira predvsem iz raznovrstnosti nasproti stoječih grdinov, saj je teh zelo malo, igra pa na vas rada pošilja valove nasprotnikov. V praksi je to videti, da se naenkrat meriš s petimi nasprotniki, ostali pa stojijo zadaj na rezervni klopi in čakajo, da vskočijo noter. A zaradi 2D narave igre včasih težko razločiš, kdo je trenutno dejansko znotraj borilne arene in kdo ne, kar velikokrat pripelje do občutka zmede in nepošteno prejetih udarcev. Vsake toliko dobimo kakega šefa, a ti niso pretežki in k sreči ne vsebujejo tiste nadležne mehanike, kjer bi ves čas nad vas pošiljali svoje vojake.
Zgodba sama je sicer dobro zamišljena, a nerodno razporejena. Stranske osebe boste v glavnem spoznavali med hojo po domači bazi, medtem ko ste na odpravah pogosto povsem sami. In ravno ta naša sprehajanja skozi stopnje sestavljajo levji delež kampanje, tako da prostora za rast stranskih oseb v bistvu ni. Nakar nam začne kampanja dostavljati neke pomembne osebe v zadnjih poglavjih, za te osebe pa mi je bilo dobesedno vseeno, ker jih v bistvu prej nisem sploh še srečal – najbolj smešno je razkritje nekega velikega šefa, ki ponosno zakoraka na sceno ob impozantni glasbi, jaz pa sem ga takrat dobesedno videl prvič in ga nato pospravil kot za šalo.
Replaced se na žalost na koncu izkaže za veliko manj kakovosten naslov, kot pa me je s svojimi igralnimi mehanikami dražil na začetku. V bistvu bi bilo bolje, če bi razvijalec celotno zadevo malce skrajšal, saj se zgodba zdi proti koncu razvlečena povsem po nepotrebnem – stranske naloge postanejo zapravljivke časa, kot je iskanje dokumentov po celi mapi ali pa oseb, kar je dober dokaz, da je studiu proti koncu bodisi zmanjkalo časa ali pa idej, kako zadevo pripeljati do konca. Tudi zaključek sicer ni neka katastrofa, a namiguje na že stokrat videno misel, da je lahko umetna inteligenca veliko bolj človeška od ljudi iz mesa in krvi.
Skratka, tole je naslov, ki na koncu bolj navduši zaradi svojega izpiljenega tehničnega vidika, a za dobro dostavljeno igralnost in spisano zgodbo bo moral razvijalec Sad Cat Studios pojesti še nekaj žgancev.
