to je pa praktično Arkham v Lego preobleki”, potem verjetno sploh nisi igral nobene Batman igre zadnjih petnajst let. TT Games je namreč naredil nekaj, česar v svojih Lego igrah do zdaj še ni zares poskusil. Namesto da bi samo vzel znano filmsko licenco in jo pretopil v še eno družinsko soedlovalno avanturo z ogromno igrivimi liki, so tokrat vzeli celotno identiteto Arkham serije in jo poskusili poustvariti skozi Lego prizmo. In najbolj presenetljivo pri vsem skupaj je, da jim je to večino časa dejansko uspelo.
Razvojna ekipa: TT Games
Založnik: Warner Bros. Games
Platforme: PC, XSX, PS5
Steam stran: Povezava
Datum izida: 22. maj 2026
Cena: 69,99 €
NAPOVEDNIK
To ni nova Arkham igra. Tega se je treba zavedati takoj na začetku. Ne gre za nadaljevanje Rocksteadyjeve sage in ne gre za nekaj, kar bi skušalo tekmovati z Arkham City ali Arkham Knight v smislu resnosti ali kompleksnosti. A po drugi strani pa je to verjetno najbližje, kar bomo v naslednjih letih sploh dobili občutku nove Batman Arkham igre, saj nas je razočaral tudi razvijalec Rocksteady preko svoje klavrne igre Suicide Squad: Kill the Justice League. In čeprav ima Legacy of the Dark Knight nekaj precej očitnih težav, predvsem v zgodbi in omejenem naboru igrivih likov, sem se ob igranju pogosto zalotil, da se po Gothamu premikam z istim zadovoljstvom kot nekoč v Arkham Cityju in to sem zdaj lahko počel celo v družbi še z enim igralcem.
Največja zmaga igre je brez dvoma sam Gotham. To je eden najboljših odprtih svetov, kar sem jih videl v Lego igri in iskreno tudi eden vizualno najbolj zanimivih Gothamov v igrah nasploh. Mesto meša umazano, deževno in temačno estetiko Arkham iger z bolj stiliziranimi elementi Burtonovih Batman filmov iz osemdesetih in devetdesetih. Rezultat bi lahko bil popoln kaos, a nekako deluje. Ko ponoči jadraš med nebotičniki, pod tabo vozijo avtomobili, v daljavi ropotajo vlaki podzemne železnice, po ulicah pa ljudje kričijo, se prepirajo ali bežijo pred novim kriminalcem tedna, Gotham deluje presenetljivo živ.
In ravno premikanje po mestu je tisto, zaradi česar sem se pogosto izgubil v stranskih aktivnostih namesto sledenju glavni zgodbi. Batmanovo jadranje s plaščem in uporaba zapestnega izstreljevalnika vrvi sta skoraj direktno kopirana iz Arkham Cityja in Arkham Knighta. Nekaj minut po začetku sem že izvajal dolge polete med stolpnicami, se izstreljeval proti vrhovom zgradb in nato v enem samem gibu nadaljeval polet čez celotno četrt Gothama. To je eden tistih sistemov premikanja, zaradi katerih hitro teleportiranje po mapi praktično postane nepotrebno, saj je daljša pot, tako kot v igri Marvel’s Spider-Man, preprosto preveč zabavna, da bi jo preskočil.
Seveda pomaga tudi Batmobil. Tokrat TT Games ni ponovil napake Arkham Knighta, kjer je avto pogosto deloval kot vsiljen tank simulator. Tukaj je Batmobil predvsem zabavna igrača za raziskovanje mesta. Hiter je, agresiven in neverjetno zabaven za vožnjo skozi Lego kulise, ki se med dirjanjem razletijo na vse strani. Še boljše pa je dejstvo, da lahko odklenemo različne verzije vozila iz različnih obdobij Batmana, od bolj klasičnih dizajnov pa do Tumblerja iz Nolanove trilogije.
Če pa obstaja ena stvar, ki jo je TT Games od Arkham serije res skoraj popolnoma zadel, je to bojevalni sistem, ki bo vsakemu ljubitelju Arkham iger takoj domač. Batman in ostali liki skačejo med nasprotniki, izvajajo protinapade, lomijo ščite in gradijo kombinacije udarcev na način, ki deluje presenetljivo tekoče. Res je, da igra nima toliko različnih sovražnikov ali pripomočkov kot Arkham igre, a bojev je toliko in so tako dinamični, da mi niti po desetih urah niso postali dolgočasni.
Malo manj navdušen sem bil nad sekcijami, kjer naj bi se morali skrivati. Igra sicer poskuša poustvariti trenutke iz Arkham serije, kjer iz senc odstranjuješ sovražnike enega po enega, vendar so nasprotniki tukaj pogosto preveč zabiti, same arene pa niso dovolj dobro oblikovane za res zanimivo prikrivanje. Deluje, a nikoli ne doseže tiste napetosti, ko si v Arkham Asylumu opazoval oborožene kriminalce izpod gargojlov in je v bistvu vse skupaj spominjalo na neko uganko, ki si jo moral previdno razrešiti.
Kar se zgodbe tiče, je stvar precej bolj neenakomerna. Legacy of the Dark Knight ni adaptacija ene same Batman zgodbe, ampak skupaj zmeša prvine vseh večjih Batman filmov, serij in stripov zadnjih desetletij. En trenutek smo v Batman Begins, naslednji trenutek skočimo Burtonovega Jokerja, nato pa igra nenadoma skoči v The Dark Knight ali pa celo v Batman: The Animated Series – slednja serija je resda risana, a ne smemo pozabiti, da je tale naslov primarno namenjen mlajšim igralcem ob katerem pa se bodo prešerno zabavali tudi starejši.
Igra je na splošno več kot očitno namenjena pristašem Batman sveta, saj vsebuje ogromno referenc na raznorazne izdelke iz te franšize, ki jih bodo Batman oboževalci požegnali in se ob njih nasmejali. Nekatere sekvence so naravnost fantastične in TT Games je očitno v projekt vložil ogromno ljubezni do Batmanove zgodovine. Problem je, da se zgodba proti drugi polovici začne sesuvati sama vase. Preveč likov, preveč referenc in preveč različnih interpretacij Batmana pomeni, da pripoved izgubi fokus. Kar se začne kot zanimiva ideja o Jokerju skozi različna obdobja, se kasneje spremeni v skoraj kaotičen niz nekam nepovezanih dogodkov.
Dodaten problem je majhen nabor igrivih likov. Če smo bili v starejših Lego igrah vajeni absurdno velikega nabora s stotinami junakov, jih imamo tukaj samo peščico. Batman, Robin, Nightwing, Batgirl, Catwoman, Gordon in Talia. To je praktično vse. Res je, da imajo tokrat liki precej bolj unikatne sposobnosti kot v preteklosti, kjer so bili mnogi samo manjše prenove drug drugega, a vseeno sem pogrešal več izbire.
Catwoman je recimo fantastična zaradi plezanja po stenah in uporabe mačk za raziskovanje ventilacijskih jaškov, Gordon pa s svojim orožjem za nadzor množice deluje skoraj kot lik iz druge igre. A ker imajo vsi zapestni izstreljevalnik vrvi in možnost jadranja, raziskovanje mesta sčasoma vseeno postane precej podobno ne glede na izbiro lika.
Še ena stvar, ki mi je šla pošteno na živce, je nenehno blebetanje likov preko radia. Resno, Gotham tukaj nikoli ne utihne. Če se približaš uganki, bo nekdo začel kričati o njej. Če voziš Batmobil, bo tvoj sopotnik komentiral tvojo vožnjo. Policija ves čas javlja nove zločine. Včasih sem imel občutek, da tri različne osebe hkrati tekmujejo, katera mi bo prej skočila v uho. In po kakšnih desetih urah sem že resno razmišljal o utišanju dialogov.
Tako večina preteklih LEGO iger imamo tudi tule možnost sodelovalnega igranja, tako da na avanturo lahko povabite še enega kolega. A TT Games je tule naredil eno veliko neumnost, saj igra ne omogoča internetnega povezovanja, ampak se lahko v igranje na ta način lahko spustite samo lokalno za enim zaslonom. To je trapasto, saj bi z veseljem k igranju kak večer povabil kakšnega kolega, a mi je zdaj to preprečeno, razen če on ne pride fizično do mene. Za povrh lahko v takšnem igranju uživamo samo takrat ko imamo pri roki dva kontrolerja, saj ni možno, da bi en igral preko miške in tipkovnice in drugi preko igralnega ploščka.
A kljub vsem tem težavam sem se od igre težko odlepil. Nekaj neverjetno nalezljivega je v tem, kako TT Games združi Batman nostalgijo, Lego humor in Arkham gameplay v eno samo ogromno igrišče. To je igra, kjer lahko rešuješ Riddlerjeve uganke, nato razbiješ polovico ulice v Batmobilu, potem pa odkriješ referenco na strip, ki ga nisi videl že dvajset let.
In mogoče je ravno to največji uspeh Legacy of the Dark Knight. Ne gre samo za Lego igro ali samo za Batman igro. Deluje kot velika ljubezenska izjava celotni zgodovini Batmana, od Burtona in Animated Series pa do Nolanove trilogije in Arkham iger. Včasih je neurejena, včasih pretirava z referencami in včasih deluje, kot da si želi biti deset različnih Batman projektov hkrati. A ko ponoči jadraš nad deževnim Gothamom in se v ozadju bleščijo neonske luči, je vse to precej lahko odpustiti.
Če imate radi Batmana, Lego igre ali pa samo pogrešate Arkham serijo, potem je Legacy of the Dark Knight zelo verjetno igra, v kateri boste uživali. Samo ne pričakujte popolnosti. Pričakujte pa veliko srce, ogromno nostalgije in Gotham, po katerem se boste želeli potikati precej dlje, kot ste sprva načrtovali.
