Sem eden tistih dinozavrov, ki je originalno Mafio igral tudi ob njenem dejanskem izidu, in dobro se še spomnim, kako sem bil očaran nad njeno zgodbo, dobro spisanimi liki in očarljivim mestom Lost Heaven. To je bila ena redkih mafijskih iger, ki je nekako uspela pretvoriti magijo legendarnih filmov tipa Boter in Dobri fantje v obliko videoiger, in stvar sem takrat naravnost požrl ter jo nato še nekajkrat preigral.
Kaj točno je bilo na tej zadevi tako unikatnega, je težko zapisati z besedami, a tisto izkušnjo ni uspelo še enkrat ponoviti originalnemu razvijalcu Illusion Softworks v drugem delu. Čeprav ta ni bil niti približno slab, je bil ravno dovolj drugačen, da marsikomu ni dostavil točno tistega, kar si je želel. Nakar je franšiza prešla v roke studia Hangar 13, in tudi temu še danes ni uspelo povsem ujeti čarovnije originala, čeprav je to do sedaj poskušal narediti že trikrat.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Hangar 13
Založnik: 2K
Platforme: PS5, Steam
Nakup: Povezava
Datum izida: 7. avgust 2025
Cena: 49,99 €
Zadnji poskus je bil narejen v igri Mafia: The Old Country, ki je sicer čisto v redu igra, a ji spet nekaj manjka. Mafia 3 je denimo šla v smer ustvarjanja velikega odprtega sveta, a je tega posejala s preveč ponavljajočimi opravili, medtem ko zdaj The Old Country vse to zavrže in se osredotoči na povsem linearno izkušnjo. Zlata sredina je najbrž nekje v sredi, kjer bi dobili odprti svet, ki bi imel tudi nekaj unikatnih stranskih nalog, vendar tega tule ni na spregled. Zato je treba že vnaprej opozoriti, da je tole skoraj povsem premočrtna izkušnja, ki vam tavanje po odprtem svetu omogoči samo v ločeni igralni izkušnji.
Hangar 13 nas v tokratnem poglavju popelje globoko nazaj v preteklost, in sicer na otok Sicilije, kjer je lokalna mafija že močna, a to na začetku potovanja našemu protagonistu Enzu bolj malo pomeni. Svoje dneve mora namreč preživljati znotraj rudnika, kjer mu skozi bedo pomaga samo njegov najboljši prijatelj. Nadaljnjega poteka zgodbe nato ni težko predvideti, saj Enzo pobegne in se obenem upre svojemu lastniku. Nakar ima to srečo, da pobegne v skedenj lokalnemu botru mafije, ki v njemu nekaj vidi. Zato hitro postanemo zlati deček mafijske združbe in naš vzpon po lestvici moči se hitro začne.
Zgodba ni slaba, a kakšnih presenečenj ne pričakujte, in med igranjem se kar pripravite na nekaj klišejskih zapletov in razpletov. Če ste v mafijskih filmih pretkani, potem boste večino stvari lahko že vnaprej predvidevali, a te stvari so veljale tudi za originalno Mafio, ki jo The Old Country poskuša zvesto slediti. Liki, ki jih boste srečali med svojim igranjem, so dobro spisani in vsebujejo odlične glasovne igralce – za tisto pravo pristno vzdušje lahko vklopite tudi siciljanščino, a sam sem se nato odločil za angleščino, saj so nekateri govorci tam resnično talentirani.
Problem je zgolj to, da Sicilija enostavno ni tako zanimiva kot Lost Heaven. Mafijski filmi se skorajda vedno odvijajo v velemestih, in v podeželsko okolico “stare dežele” skočijo redko, zato mi je bilo raziskovanje vasic na konjskem hrbtu nekam tuje. Avtomobili sicer obstajajo, vendar je ježa konjev veliko bolj priročna, saj ceste asfalta ne poznajo, in tudi na splošno štirikolesniki niso preveč zmogljivi, in jih ni kakšen užitek voziti – še posebej se tu pozna izostanek radia.
Ne da bi odločanje o vozilu resneje vplivalo na igralno izkušnjo, saj je, kot rečeno, The Old Country ekstremno linearen naslov. Tako boste ves čas ujeti v misije, ki vas peljejo iz ene lokacije na drugo. Med temi izleti pa vas bodo skorajda vedno spremljali kompanjoni, ki izostanek radijskih postaj poskušajo nadomestiti s čvekanjem. Ob teh momentih bi si človek vendarle želel vsaj malce več svobode pri izbiri avta, a namesto tega so stvari vedno odločene že vnaprej. Zato je malce smešno, da založnik 2K prodaja Deluxe verzijo igre, ki ponuja dodatne avte, a teh niti ne boste sploh imeli prilike izkoristiti.
The Old Country se resda dogaja v preteklosti, a to ne pomeni, da nam bo manjkalo akcije. Začetek igre je sicer dokaj počasen, saj boste prvo pištolo prejeli v roke šele nekje po dveh urah igranja, pred tem pa se bo treba pretepati in uporabljati nož. Ta tip borbe je tule prav posebej izpostavljen, saj lahko na začetku izberete tip noža, nakar med bojem lahko izvajate razne poteze, kot je hitri zamah, težji udarec za prebijanje bloka, izmikanje in pariranje. Ti boji so navadno rezervirani za šefovske obračune in niso preveč zahtevni niti na najvišji težavnosti. Kakšnega naprednega Dark Souls tipa bojevanja pa na tem mestu ne pričakujte.
Potem je tule streljanje, in tudi to smo že doživeli v predelavi Mafia: Definitive Edition. Naši nasprotniki niso preveč raznovrstni in so dokaj zabiti, najlažje pa se jih odkrižamo med prikritim smukanjem izza njihovega hrbta. Streljanje preko kontrolerja vsebuje nekaj samodejnega merjenja, in zopet največ štejejo zadetki v glavo. Zaradi tumpavosti sovražnikov resnega izziva ne boste doživeli, saj sami radi skačejo iz kritja in javno najavljajo, kdaj jim je zmanjkalo streliva in so postali ranljivi.
Grafično gledano je tole lep naslov, ki na konzoli PlayStation 5 teče pri stabilnih sličicah na sekundo. Tako kot pri igri Red Dead Redemption 2 je preprosto nekaj sproščajočega gledati v sončni zahod na konjskem hrbtu, in obrazne animacije naših sogovornikov so bolj napredne kot tiste v predelavi Mafia: Definitive Edition. Vendar pa ima igra težave pri hitrem prečkanju sveta, saj se stvari sproti izrisujejo na naši poti. Čeprav je ta problem prisoten pri marsikateri igri v odprtem svetu, je tu še posebej očiten, saj se včasih kakšna njiva izriše samo kakih deset metrov od gobca našega kljuseta.
Mafia: The Old Country bi na koncu označil za v redu naslov, ki pa enostavno ne dostavi ničesar res takšnega, zaradi česar bi se mi vtisnil v spomin. Igra sicer predstavi dobro spisane osebe, in tudi sama zgodba ni za v smeti, vendar so dogodki predvidljivi, in tudi samo igranje je pač ponovitev tistega, kar smo videli že v Mafia: Definitive Edition, le da tule zaradi časovnega obdobja glavne kampanje vse skupaj mestoma izpade malce dolgočasno. Res upam, da prodajni rezultati kljub temu ne bodo slabi in da bo Hangar 13 dobil še eno priložnost, in da na plod njihovega dela ne bo spet treba čakati slabo desetletje.ve Edition, le da tule zaradi časovnega obdobja glavne kampanje vse skupaj mestoma izpade malce dolgočasno. Res upam, da prodajni rezultati kljub temu ne bodo slabi in da bo Hangar 13 dobil še eno priložnost in da na plod njihovega dela ne bo spet treba čakati slabo desetletje.
